Ko je Descartes ideje opredelil kot delovanja končnih duhov, je terminu »ideja« pripisal moderen psihološki pomen ter se razmejil tako od utečenega platonističnega pojmovanja idej kot od novoveških materializmov. Ker pa je Descartes želel predvsem utemeljiti mehanicistično filozofijo narave, v njegovih besedilih ne bomo našli sistematičnega prikaza teorije idej, temveč raztreseno množico izjav o naravi idej, o njihovi razločnosti ter o njihovih izvorih.
Descartesova teorija idej je prva monografija v slovenskem prostoru, ki se ukvarja le z Descartesovo filozofijo in njenim zgodovinskim ozadjem. Matija Jan v knjigi določi tri glavne probleme Descartesove teorije idej in zagovarja tezo, da mnoštvo izjav skriva konsistentno teorijo.
V prvem poglavju pokaže, da je Descartes ideje pojmoval kot dojemanja; v drugem naravo mehanizmov, zaradi katerih so dojemanja razločna ali nerazločna; v zadnjem naravo mehanizmov, vsled katerih so vrojena, pridobljena ali ustvarjena. Ob tem ne zapostavlja Descartesovega odnosa do predhodno obstoječih teorij. Pokaže, da je Descartesova teorija idej, v nasprotju s podobo novoveškega racionalističnega filozofa, ki začenja s pojmovne ničle, predvsem velik dolžnik pozne sholastike.
Kazalo vsebine:
O NAČINU NAVAJANJA PRIMARNIH VIROV
1 UVOD
1.1 Problem narave idej kot problem konsistentnosti
1.2 Problematika idej
1.2.1 Red in metoda
1.2.2 Podreditev metafizičnega problema narave idej problemom fizike in morale
1.2.2.1 Problem objektivne veljavnosti idej
1.2.2.2 Ideja kot spoznavno sredstvo in ideja kot spoznavni predmet
1.3 Metoda in red problematike idej
2 PROBLEM NARAVE IDEJ
2.1 Položaj ideje v metafiziki substanc
2.1.1 Descartesova teorija razločkov
2.1.2 Teorije idej Descartesovih predhodnikov
2.1.2.1 Platonistična teorija ideje
2.1.2.2 Phantasmata in species intelligibiles
2.1.2.3 Novoveški materializmi
2.1.3 Ideja kot modus duha
2.1.3.1 Predmetno in materialno razumevanje besede »ideja«
2.1.3.2 Predmetna in formalna realnost idej
2.1.3.3 Modus essendi objectivus in modus essendi formalis
2.1.3.4 Materialna in formalna obravnava idej
2.1.3.5 Kaj Descartesova ideja ni
2.2 Problema narave idej in problem dojemanja
2.2.1 Reprezentacionalizem in neposredni realizem
2.2.2 Kaj ideje predstavljajo?
2.2.2.1 Teza identitete ideje in predmeta ideje
2.2.2.2 Sholastični temelji teze o identiteti realnosti
2.2.2.3 Reprezentacija kot numerična identiteta med idejo in predmetom ideje
2.2.2.4 Reprezentacija in naravna luč
2.2.2.5 Posledice teze numerične identitete na teorijo narave idej
2.3 Predmetna realnost kot struktura dojemanja
2.3.1 Ideja kot neposredni predmet dojemanja
2.3.2 Ideja kot dojemanje
2.3.2.1 Z besedo ideja razumem tisto formo sleherne misli, po katere neposrednem dojetju se te misli zavedam …
2.3.2.2 … tako da, če umevam to, kar govorim, z besedami ne morem izraziti ničesar, ne da bi bil zaradi tega gotov, da je v meni ideja tistega, kar označujejo besede.
2.3.2.3 … kolikor so naslikane v telesni fantaziji, tj. v nekem delu možganov, jih sploh ne imenujem ideje, temveč jih tako imenujem le, kolikor uobličijo duha, ki je usmerjen na tisti del možganov.
2.4 Kaj storiti?
3 PROBLEM JASNOSTI IN RAZLOČNOSTI IDEJ TER PROBLEM MATERIALNE LAŽNOSTI
3.1 Fenomenološka in ontološka opredelitev jasnosti in razločnosti idej
3.1.1 Fenomenološka opredelitev jasnosti in razločnosti idej
3.1.1.1 Definicija jasnosti in razločnosti ter problem mešanja idej in sodb
3.1.1.2 Klasifikacija jasnih in razločnih idej; spoznanje vrste ontološkega razločka kot pogoj jasnosti in razločnosti
3.1.1.3 Jasne in razločne ter adekvatne ideje
3.1.1.4 Jasne in razločne ideje kot rezultati rabe analitične metode
3.1.2 Narava jasnih in razločnih idej
3.1.2.1 Predmetna realnost kot pozitivni temelj jasne in razločne reprezentacije
3.1.2.2 Ideja ideje kot pogoj dedukcije lastnosti predmeta ideje
3.1.2.3 Kvantitativen in semantičen pogled na predmetno realnost
3.1.2.4 Končnost naših dojemanj kot negativni temelj neadekvatnosti naših idej
3.2 Problem temnih in nerazločnih idej
3.2.1 Nerazločnost idej kot protislovno združenje jasnih in razločnih idej
3.2.2 Materialna lažnost
3.2.2.1 Predsodki iz otroštva in materialno lažne ideje
3.2.2.2 Občutki kot materialno lažne ideje
3.2.2.3 Različne oblike reprezentacije – metafizični pristop
3.2.2.4 Različne oblike reprezentacije – fenomenološki pristop
3.2.2.5 Predmetna realnost materialno lažnih idej
3.2.2.6 Ontološka umestitev materialno lažnih idej
3.2.2.7 Materialno lažne ali le temne ideje?
3.2.2.8 Materialna lažnost v Principih filozofije
3.3 Kaj preostane?
4 PROBLEM IZVORA IDEJ
4.1 Izčrpen seznam idej in njihovih izvorov; temeljne lastnosti različnih izvorov
4.1.1 Seznam ter oblika trpnosti pridobljenih idej
4.1.2 Seznam ter oblika trpnosti vrojenih idej
4.1.2.1 Vrojenost idej splošnih ter duhovnih narav, večne resnice ter ideja Boga
4.1.2.2 Vrojenost ideje razsežnosti
4.1.2.3 Zakladnica mojega duha
4.1.3 Seznam ustvarjenih idej
4.2 Regiusov pamflet
4.2.1 Vrojenost kot potencialen način obstoja v sposobnosti mišljenja
4.2.2 Pridobljene ideje in problem okazionalnih vzrokov
4.3 Koncepcija izvora idej v Meditacijah
4.3.1 Pridobljene ideje v Meditacijah
4.3.2 Vrojene ideje v Meditacijah
5 ZAKLJUČEK: KARTEZIJANSKE TEORIJE IDEJ
6 BIBLIOGRAFIJA
6.1 Primarni viri
6.2 Sekundarni viri
INDEX
