Generacija (Osemdeseta: Pojmovnik novega kulturnega polja 3.)

V tretjem zvezku leksikona Osemdeseta: Pojmovnik novega kulturnega polja, avtorica obravnava razumevanje pojma generacija v okviru kulturne sociologije in kulturne zgodovine od moderne sociologizacije po prvi svetovni vojni do konstruktivistične predelave pojma, ki razume generacijo kot historično proizvedeno diskurzivno formacijo.

V zaključku se s pomočjo intervjujev s protagonisti jugoslovanskih osemdesetih v različnih poljih kulturne produkcije sprašuje, kako lahko pojem pomaga razrešiti napetost med biografijo in strukturo v analizi družbenih sprememb ter o splošni analitični uporabnosti pojma pri analizi radikalnih družbenih sprememb.

Pri tem ugotavlja, da koncept generacije, ki se danes uporablja v popularni govorici ali trženju, ki to obravnava kot homogeno demografsko kategorijo, radikalno drugačno od tiste, rojene deset let prej, v resnici ni vreden nič več kot horoskop.

Če pa generacijo rekonceptualiziramo kot rezultat historično specifičnih režimov subjektivacije in transformacij subjektivnosti, ki se zgostijo v določenem trenutku krize, in če je ne razumemo le skozi ta sociološki obstoj, temveč tudi skozi njeno diskurzivnost in izkustvenost (poimenovanje, etiketiranje, prakticiranje in doživljanje), potem nam ta lahko služi kot analitično orodje za razumevanje družbenih transformacij in simbolnih revolucij, katerih akter in obenem produkt je ta sociološko/diskurzivna generacija.

Kazalo vsebine:

Zakaj generacija?

I. Etimološka opredelitev pojma in zgodovinski okvir
1. Uvod
2. Konjunkturalna analiza in razpoloženje
3. Generacija kot analitični koncept: med biografijo in zgodovino
4. Konjunktura 1980-ih in njen historični senzorij ali »štimung«

II. Moderni koncept generacije
1. Od genealoške do družbene generacije
2. Sociologija družbene generacije: Mannheim in generacija kot skupnost usode
a. Generacija kot skupna lokacija in kot aktualnost
b. Sveži kontakt in prevrednotenje inventorija
c. Lokacija in izkustvo
3. Od Mannheima do generacije kot zamišljene skupnosti v sodobni nemški sociologiji
4. Druge oblike skupinjenja: razred, milje, scena

III. Alternativni ali dopolnjujoči pojmi: struktura občutenja
1. Historični senzorijum: struktura občutenja kot artikulacija historičnega izkustva generacije v kulturnih oblikah
2. Historičnost subjektivnega
3. Struktura občutenja kot ideologija, preden ta postane ideologija
4. Struktura občutenja, kot se artikulira v kulturnih oblikah
5. Struktura občutenja kot kolektivni imaginativni odgovor
6. Kulturna grožnja družbeni hegemoniji: novo vs. rezidualno
7. Generacijskost strukture občutenja: afektivna atmosfera in skupni historični čas

IV. Alternativni ali dopolnjujoči pojmi: družbeni karakter in habitus
1. Generacija kot družbeni karakter
2. Habitus in generacija kot mreža figuracij: Elias
3. Habitus in generacija kot rezultat klasifikacijskih bojev: Bourdieu
4. Generacijski habitus v krizi: simbolna revolucija in družbena
5. Generacije kot prakse klasificiranja

V. Diskurz razlike: konstruktivistična predelava generacijskega koncepta
1. Generacija kot historično proizvedena diskurzivna formacija
2. Generacionalizacija
3. Komodifikacija generacijskega kategoriziranja
4. Sklep: generacija kot družbena entiteta in kot diskurzivna formacija

VI. Od socializma v krizi prek generacijske alternativne kulture do kapitalističnega realizma
1. Družbeni senzorij krize
2. Kulturni upor kot artikulacija krize
3. Milje in scena: urbana teatralizacija in zavzetje prostora
a. Prostor
b. Paralelnost do družbenega centra

VII. Zaključek: pojem generacije in zgodovinjenje simbolnih revolucij

VIII. Bibliografija

📌 Za bralce, ki jih zanimajo:

• družbena in kulturna teorija
• konceptualne študije in pojmovniki
• generacijski odnosi in kulturne transformacije
• sodobni družboslovni pristopi k analizi družbe