Prvo poglavje govori o tem, kako na procesno kakovost javnih vrt­cev vplivajo vzgojna ravnanja pedagoških delavk in delavcev, ki so (ne)skladna z zako­nom in kurikularnim dokumentom. Denimo, kako v vzgojnem procesu zagotavljajo objek­tivnost, kritičnost in pluralnost, kar otroke varuje pred indoktrinacijo in s čimer je v javnem vrtcu spoštovana pravica staršev do vzgoje in izobraževanja otrok v skladu z nji­hovim verskim in filozofskim prepričanjem. Problematika je ponazorjena s primerom obravnave družine v vrtcih.

Drugo poglavje obravnava pričakovanja mednarodnih insti­tucij (OECD, Svetovne banke, institucij EU), ki so povezana z razumevanjem ciljev in nalog kakovostne predšolske vzgoje. Te jo vidijo kot naložbo v človeški kapital, kot nekaj, kar se z leti finančno obrestuje in prispeva k večji prilagodljivosti in odzivnosti posameznic in posameznikov na zahteve trga dela. Politi­ke v državah članicah EU in drugih državah sveta uveljavljajo pričakovanja obravnavanih mednarodnih institucij ter s tem spreminjajo tradicionalno zasnovo kakovostne predšol­ske vzgoje, ki v ospredje postavlja celovito učenje in razvoj otrok ter njihov napredek na različnih področjih učenja in razvoja.