Svoje različne podobe dobiva na pisalnih mizah v vsakokratni sedanjosti delujočih zgodovinarjev, od katerih ni mogoče pričakovati, da se bodo z nekakšno privzdignjeno breosebno objektivnostjo podajali na raziskovanja preteklosti. Zgodovina je zato vedno dialog med preteklostjo in sedanjostjo.

Pričujoča knjiga, ki ima značaj kompendija in antologije hkrati, je odličen vodič skozi zgodovino človeškega razmišljanja o zgodovini. Odpira perspektive njenega razumevanja in začrtuje meje njene epistemologije. V roke bi jo morali vzeti vsi, ki pišejo in razmišljajo o zgodovini.

Kazalo vsebine:

Prva knjiga

MITIČNI ZAČETKI ZGODOVINOPISJA
Homer – Iliada in Odiseja

ARHAJSKO IN KLASIČNO ZGODOVINOPISJE
Hekataj iz Mileta – Izbor besedil
Herodot – Zgodovina
Tukidid – Peloponeška vojna
Ksenofont – Grška zgodovina

ZGODOVINOPISJE 4. STOLETJA IN HELENISTIČNE DOBE
Efor – Izbor besedil
Teopomp – Izbor besedil
Polibij – Zgodovina

ZAČETKI RIMSKEGA ZGODOVINOPISJA
Katon – Izbor besedil

GRŠKO IN LATINSKO RIMSKODOBNO ZGODOVINOPISJE IN GEOGRAFIJA
Diodor S Sicilije – Zgodovinska knjižnica
Dionizij Halikarnaški – Rimske starožitnosti
Dionizij Halikarnaški – O Tukididu
Apijan – Ilirska zgodovina
Apijan – Rimska zgodovina
Lukijan – Kako je treba pisati zgodovino
Lukijan – Lažni prerok Aleksander
Kasij Dion – Rimska zgodovina
Arijan – Anabasis
Arijan – O Indiji
Jožef Flavij – Judovska vojna
Cezar – Galska vojna
Cezar – Državljanska vojna
Mark Tulij Ciceron – O govorniku
Mark Tulij Ciceron – Pisma prijateljem in sorodnikom
Salustij – Jugurtinska vojna
Salustij – Katilinova zarota
Livij – Od ustanovitve mesta
Tacit – Anali
Velej Paterkul – Rimska zgodovina

BIOGRAFIJA IN BIOGRAFSKO ZGODOVINOPISJE

Plutarh – Vzporedni življenjepisi
Gaj Svetonij Trankvil – Življenjepisi cesarjev
Gaj Svetonij Trankvil – O slavnih možeh

Pisci Cesarske zgodovine – Izbor besedil

POZNORIMSKO IN POZNOANTIČNO ZGODOVINOPISJE
Amijan Marcelin – Zgodovina
Evzebij – Cerkvena zgodovina
Zosim – Nova zgodovina
Prokopij – Zgodovina vojn

Druga knjiga

ZGODOVINOPISJE SREDNJEGA VEKA
ODCEP VZHOD
Joanes Malalas – Kronika
Teofilakt Simokata – Dialog
Teofilakt Simokata – Obča zgodovina
Teofan – Kronika
Konstantin Porfirogenet – Kronika
Leon Diakon – Zgodovina
Katakalon Kekaumen – Strategikon
Ana Komnena – Aleksijada

ODCEP ZAHOD
Avrelij Avguštin – O božji državi
Gregor iz Toursa – Življenje očetov, slava spovednikov in slava mučenikov
Beda Častitljivi – Cerkvena zgodovina angleškega ljudstva
Beda Častitljivi – Bedovo pismo Egbertu
Jean Froissart – Kronike
Abd-ar-Rahman Abu Tayd Muhammad Ibn Khaldun – Zgodovina sveta

RENESANSA
Ponovno odkritje zgodovine in postopna sekularizacija zgodovinopisja
Rojstvo ženske zgodovine?

STUDIUM HISTORIAE NA PRAGU MODERNE DOBE
ZGODOVINOPISJE V ČASU REFORMACIJE IN PROTIREFORMACIJE
»NOVA ZNANOST«
POHOD NA UNIVERZE

Giovanni Battista Vico – Nova znanost
Johann Martin Chaldenius – Obča zgodovinska znanost

RAZSVETLJENSKI KONCEPT ZGODOVINOPISJA

Voltaire – Nova filozofska zgodovina
Immanuel Kant – Deveti stavek
Georg Wilhelm Friedrich Hegel – Filozofska svetovna zgodovina

PO ZGLEDU LITERATURE
ROMANTIČNO ZGODOVINOPISJE

Thomas Babington Maculay – Zgodovina
Thomas Carlyle – Zgodovina kot biografija

ZGODOVINA – ZNANOST O NARODIH
ROJSTVO NACIONALNE ZGODOVINE

Leopold von Ranke – O sorodnosti in razlikah zgodovine in politike
Jules Michelet – Ljudstvo
Friedrich Nietzsche – O koristi in škodi zgodovine za življenje

MODERNO ZGODOVINOPISJE

Numa Denis Fustel de Coulanges – Nastopno predavanje
George Macaulay Trevelyan – Muza Klio
Johan Huizinga – Ideja zgodovine

»NOVA ZGODOVINA«

Lucien Febvre – Bitke za zgodovino (od 1892 do 1933)
Fernand Braudel – Zgodovina in različni pojmi časa

OBJEKTIVNOST ZGODOVINE V OČEH SEVERNOAMERIŠKIH ZGODOVINARJEV

Charles A. Beard – Primer historičnega relativizma
Carl L. Becker – Kaj so zgodovinska dejstva?

ZGODOVINOPISJE VISOKE MODERNE
SODOBNO SAMOREFLEKSIVNO ZGODOVINOPISJE

Edward Hallet Carr – Kaj je zgodovina?
Paul Veyne – Kako pišemo zgodovino?
Arnaldo Momigliano – Zgodovinopisje v času ideologij

IZZIVI IN MEJE POSTOMODERNIZMA

Hayden White – Zgodovinski tekst kot literarni artefakt
Frank R. Ankersmit – Historiografija in postmodernizem
Gabrielle Spiegel – Zgodovina in postmodernizem
Hans Kellner – Jezik in predstavljanje zgodovine

(DRUŽBENO)KRITIČNO ZGODOVINOPISJE

Jürgen Kocka – Zgodovina – zakaj?
Giovanni Levi – O zgodovinski resnici

NOVA KULTURNA ZGODOVINA ALI HISTORIČNA ANTROPOLOGIJA!?
MED UNIVERZALNO RESNICO IN POLIFONIJO INTERPRETACIJ
ZADNJE POGLAVJE
FINALE

Natalie Zemon Davis – Dve telesi zgodovine
Roger Chartier – Zgodovina danes: Dvomi, izzivi, predlogi

NAMESTO ZAKLJUČKA

Keith Jenkins – Kaj je zgodovina?