Želite, prosim?

Časovno se nanašajo na obdobje od srede 19. stoletja do nastanka države Slovenije, torej na čas naglih sprememb, ki se neizbežno zrcalijo tudi v razvoju trgovine, gostinstva in predvsem turizma.

Novodobni popotnik, ki zaide v bolj odmaknjene kraje slovenskega podeželja, bo le težko našel trgovino ali gostilno, v kateri bi se okrepčal ali povprašal za pot ali za osebo, ki jo išče. Brez trgovine ali vsaj manjšega bifeja so celo večji kraji ob prometnejših poteh.

Gosta mreža malih trgovin in gostiln, ki je bila svojčas razpredena tudi do najbolj oddaljenih vasi, je namreč danes zaradi sodobnega načina življenja, ki je povsem podrejen zakonitostim kapitala, razbita.

Preskrba z osnovnimi potrebščinami je morda res boljša, saj v mestnih nakupovalnih centrih dobimo praktično vse, kar potrebujemo. A kraji, kjer sta nekdaj prav trgovina in gostilna, poleg osnovnega poslanstva, pomenili tudi prostor za srečevanje in izmenjevanje novic, so zaradi tega osiromašeni. Zdi se, kot bi bili brez duše ali, bolje rečeno, brez obraza; prav obraz, najsi ga razumemo dobesedno ali v prenesenem pomenu, pa ostaja ključno sredstvo komunikacije z zunanjim svetom.

Čeprav sta trgovina in gostinstvo družbeno ogledalo dežele ter obenem oporni steber turistične dejavnosti, sta v domoznanski in zgodovinski literaturi Zgornjega Posočja le slabo obdelani. S to tematiko so se doslej ukvarjali predvsem gospodarstveniki in ekonomisti, ob vsaki večji nepravilnosti ali napredku tudi časopisni novinarji, sicer pa vemo o nosilcih teh dveh prastarih dejavnosti bore malo.

In ker je uspešnost trgovine, gostinstva in turizma odvisna predvsem od ljudi, njihove iznajdljivosti, podjetnosti, prijaznosti ter posluha za želje in potrebe strank, je večji del zbornika namenjen prav predstavitvi osebnih in družinskih zgodb gostilničarjev in trgovcev. Njihova družbena vloga je bila nekdaj precej opazna in pogosto tudi zelo pomembna, zato se skozi pričujoče pripovedi lepo zrcalijo ne le družbene razmere, ampak tudi duh določenega časa.

Avtorica razstave:

Karla Kofol

Avtorji prispevkov v zborniku:

Karla Kofol, Marjana Barbič, Darinka Kravanja Pirc, Meta Kenda, Katja Šuler, dr. Petra Testen Koren, mag. Tadej Koren, Olga Zgaga, Radovan Lipušček, mag. Žarko Anton Mlekuž, Pavel Četrtič, Katja Roš.