Iz recenzije doc. dr. Farisa Kočana:

Pomembna vrednost knjige je v metodičnem prepletu bogate teoretske podlage in izvirne kvalitativne raziskave, izvedene s pomočjo poglobljenih polstrukturiranih intervjujev. Avtorica prepričljivo pokaže, kako kulturne norme, institucionalni okvirji in osebne izkušnje oblikujejo razmerje do smrti in odločanje o(b) koncu življenja. Študija primera, osredotočena na odločanje o darovanju organov po smrti, je v znanstvenih razpravah posebej dobrodošla, saj metodološki potencial razvitega modela procesa smrti ponazori z empirično analizo vedenjskih vzorcev in družbenih razmerij moči.

Iz recenzije prof. dr. Mitje Velikonje:

Gre za zrelo, tehtno in dragoceno delo o nelahki temi, ki se je je avtorica lotila z vso akademsko resnostjo in kompetentnostjo. /…/ Glavne ugotovitve strne v zaključnem poglavju: najpomembnejša med njimi je ta, da odločitve o(b) koncu življenja niso nujno le osebne, ampak vedno tudi kulturno-zgodovinske in politične, saj se v njih lahko odraža kompleksen, nenehno spreminjajoč se in kontradiktoren odnos razmerij moči med človekom in družbo, med individualnim in kolektivnim, med oblastjo in rezistenco tej oblasti, med svobodno voljo in freudovskim »nelagodjem v kulturi«.