Opozarja nas, da tudi po tem, ko smo na poti izum-razvoj-aplikacija pri posameznem izdelku ali storitvi prišli daleč, morda skoraj do konca, mnogokrat ne bomo dobili ničesar, kar bi lahko resnično uporabili. Ali še huje: tudi ko nam izum uspe uvesti v prakso, lahko njegovo prihodnost zaznamujejo slaba učinkovitost, razočaranje ali propad.

Smil na podlagi svojega obsežnega znanstvenega in zgodovinskega znanja pojasnjuje razliko med izumom in inovacijo. Nato obravnava tri različne vrste izumov.

Dobrodošli izumi, ki so postali nezaželeni:

• osvinčen bencin;
• DDT;
• klorofluoroogljikovodiki.

Izumi, ki naj bi zavladali, a niso:

• zrakoplovi;
• jedrska cepitev;
• nadzvočna letala.

Izumi, na katere še kar naprej čakamo:

• potovanje z vlakom v vakuumu;
• žita, ki vežejo dušik;
• nadzorovano jedrsko zlivanje.

Na koncu knjige avtor ponuja seznam željenih izumov, ki jih najnujneje potrebujemo za soočanje z osupljivimi izzivi enaindvajsetega stoletja.

S svojo morda najbolj razumljivo knjigo s področja inoviranja, je Vaclav Smil napisal pronicljiv pregled zgodovine določenih človeških izumov, ki ga je opremil s številnimi polnokrvnimi dejstvi. Knjiga za vsakogar, ki ga zanimajo inovacije in njihova prihodnost v našem svetu.

Mnenje o knjigi:

»Knjiga o izumih in inovacijah izpod peresa izjemnega Vaclava Smila v slovenskem prevodu skorajda ne bi mogla priti ob bolj pravem času. Evropo – in z njo Slovenijo – trenutno močno zaposluje vprašanje, kako zapolniti inovacijsko vrzel in se umestiti ob bok globalnih konkurentov, Združenih držav Amerike in Kitajske. Veliko razmišljamo in razpravljamo o nujni krepitvi inovacijske zmogljivosti kot ključnem vzvodu za povečanje konkurenčnosti Evropske unije. Ob tem vsi pritrjujemo dejstvu, da imata znanost in inovacije pri tem osrednjo in odločilno vlogo. Pred nami je torej tudi priložnost za razvoj katere od ključnih novih tehnologij, ki bodo krojile prihodnost sodobne civilizacije. Smilova knjiga ponuja izčrpen vpogled v nekatere izume in inovacije, ki so skozi čas postali rešitev za marsikatero zagonetko. A ponuja še več kot to. Branje nas navdihuje, spodbuja k razmisleku, radovednosti in iskanju poti naprej. Kot taka je lahko naš kompas – vse do trenutka, ko bomo dočakali še katero od inovacij, zaradi katerih bo življenje vseh nas lažje, varnejše in bolj kakovostno.« – prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta

Iz knjige: 

»Najpomembnejše ugotovitve knjige so naslednje: osnovno (znanstveno in tehnično) razumevanje mora priti pred konkretnimi uporabami (to je morda najbolj očitna, a večkrat prezrta realnost); ključne spremenljivke se lahko poslabšajo, preden se izboljšajo; rezultatom ni pametno določati datumov; celo pri kratkoročnih ciljih, ki so oddaljeni za manj kot deset let, se bomo zmotili; do nekaterih izjemnih dosežkov pride kljub bolj ali manj nespremenjenim okoliščinam; razlike znotraj držav in med različnimi državami bodo iz različnih razlogov ostajale velike; končni stroški bodo večji od začetnih ocen; in koristi lahko delno izničijo novi dogodki, kar spodkopava težko pridobljene dosežke.«

O avtorju: 

Vaclav Smil (1943) je znanstvenik, politični analitik in interdisciplinarni raziskovalec, ki se posveča področju energije, okoljskim in demografskim spremembam, proizvodnji hrane, zgodovini tehničnih inovacij, ocenam tveganja in javnim politikam. O teh temah je ta češko-kanadski zaslužni profesor na okoljski Univerzi v Manitobi, tudi član Kanadske kraljeve družbe (Science Academy) in član Kanadskega reda (Order of Canada), objavil več kot petdeset knjig in okoli 500 razprav. V slovenščini sta že prevedeni njegovi odmevni knjigi Kako v resnici deluje svet in Velikost.