Monografija Izobraževanje odraslih za trajnostni razvoj raziskuje vlogo izobraževanja odraslih pri soočanju z vse bolj prepletenimi družbenimi in okoljskimi izzivi sodobnega sveta.
Avtor izobraževanje za trajnostni razvoj razume kot proces, ki spodbuja spremembe tako pri posameznikih kot v družbi – skozi kritično refleksijo, razvoj odgovornosti in zmanjševanje negativnih vplivov človeka na okolje.
Knjiga združuje teoretične pristope, analizo politik in empirično raziskavo ter pokaže, kako se izobraževanje odraslih v praksi giblje med dvema ključnima pristopoma:
- instrumentalnim, usmerjenim v konkretne spremembe vedenja,
- in emancipatornim, ki spodbuja kritično mišljenje ter razvoj aktivnih in odgovornih državljanov.
Poseben poudarek je na vlogi izobraževanja v okviru globalnih ciljev, kot jih opredeljuje Agenda 2030, kjer ima trajnostni razvoj pomembno mesto tudi v izobraževalnih politikah.
Gre za aktualno in relevantno delo, ki povezuje teorijo in prakso ter ponuja vpogled v to, kako lahko učenje v odraslosti prispeva k spremembam – ne le na ravni posameznika, ampak tudi širše družbe.
📌 Za bralce, ki jih zanimajo:
- trajnostni razvoj
- vseživljenjsko učenje
- izobraževalne politike
- družbene in okoljske spremembe
Založnik o knjigi:
Znanstvena monografija Bralna kultura v knjižničnem prostoru: razmisleki o poti od knjižničarja prostočasnega bralca do knjižničarja profesionalnega bralca v središče zanimanja in raziskovanja postavlja vprašanje bralne kulture in bralnih navad knjižničnih strokovnih delavcev, zaposlenih v slovenskih knjižnicah. Publikacija, ki jo dopolnjuje monografija z naslovom Vloga in razvoj bralne kulture v knjižničarstvu: Bralna kultura vodij knjižnic ter modela profesionalnega razvoja in longitudinalnega raziskovanja, zapolnjuje vrzel pomanjkanja znanstvene in strokovne literature z obravnavo bralne kulture in bralnih navad pri knjižničnih strokovnjakih, ki so v širši javnosti prepoznani kot nosilci dejavnosti za vzpostavljanje in krepitev bralne kulture in bralne pismenosti v družbi. Monografija primerjalno vključuje tudi rezultate proučevanja bralne kulture in bralnih navad splošne javnosti, tako kvantitativnega merjenja bralnih navad (raziskava Knjiga in bralci) kot tudi bolj kvalitativnega (oziroma le delno kvantitativnega) raziskovanja o razumevanju prebranega (del v raziskavah PIAAC, PIRLS, TIMMS in PISA).
Skozi šest poglavij obravnava dva vsebinska sklopa, ki ju tudi nacionalna strategija za bralno pismenost povezuje pod pojmom bralna kultura: bralno motivacijo in bralne navade, oboje pa prenaša v slovenski prostor in na področje knjižničarstva, z osredinjenjem na knjižničarju kot profesionalnem bralcu. V posameznih poglavjih izriše bralno krajino v nacionalnem in mednarodnem prostoru, primerja splošno bralno javnost in strokovno bralno javnost, analizira bralno kulturo in bralne navade strokovnjakov, ki delajo v knjižnici (poveže rezultate splošnih, šolskih in visokošolskih knjižničarjev), ter ločeno analizira bralno kulturo in bralne navade šolskih in splošnih knjižničarjev.
Teoretična poglavja prinašajo novo opredelitev ključnih pojmov (npr. knjižničar – profesionalni bralec). Empirični podatki, vezani na bralno kulturo in bralne navade knjižničnih strokovnjakov, so bili zbrani v okviru ciljnega raziskovalnega projekta Bralni vzori: bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah. V raziskavi smo zajeli 40-odstotni delež populacije strokovnih knjižničnih delavcev; posamezni deleži v podpopulacijah se nekoliko razlikujejo. Ključna ugotovitev raziskave poudarja razmerje med bralcem v prostem času in profesionalnim bralcem oziroma med čustvenim in vrednotnim odnosom do branja. Kot taka ima raziskava tudi aplikativno vrednost.
