Azili : eseji o socialni situaciji duševnih bolnikov in drugih zaprtih varovancev

V Azilih spoznamo impresivno in natančno podobo tega, “kar se v resnici dogaja” v totalnih ustanovah in česar pred Goffmanom niso znale ali hotele videti znanstvene, terapevtske ali moralne retorike, ki so vse po vrsti prezrle bistveno: kdor ima v totalni ustanovi moč, ima tudi na voljo vsa sredstva, s katerimi uspešno prikriva degradacijo ljudi in človeškosti, ki se v takih ustanovah dogaja skoraj brez izjeme. Zato je Goffmanovo delo nekaj povsem izjemnega: prvemu je uspelo preobrniti pogled; dotlej so namreč institucije »narekovale« družbenim vedam. V Azilih je bolj kot v drugih knjigah pokazal, kako je treba institucijo spregledati in ogoliti z analizo drobnih vsakdanjosti, kar je – to je zdaj že zgodovinska resnica – pomembno prispevalo k odporu in uporu proti represijam vseh vrst.

Erving Goffman (1922–1982) je študiral na univerzi v Torontu in doktoriral iz filozofije na univerzi v Chicagu. Leto dni je preživel na enem od Šetlandskih otokov, kjer je raziskoval vsakdanje življenje v ribiški skupnosti. Kasneje je bil raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za mentalno zdravje in profesor na univerzi v Berkeleyu v Kaliforniji. Napisal je vrsto znamenitih del, ki sestavljajo nujno analitsko orodje in intelektualno omiko cele vrste družboslovnih disciplin, od filozofije, sociologije, psihologije do antropologije in etnologije.