Ukvarja se z vprašanji, kako te razsežnosti vstopajo v družbene in kulturne vidike vsakdanjega življenja prebivalcev in prebivalk severovzhodnega dela otoka, ki živijo na območju Langanesbyggða in Svalbarðshreppurja. Pri tem se osredinja predvsem na prakse in percepcije, povezane z razmerji med človekom in krajino.
Krajino razume kot izrazito spremenljivo, ritmično in gibljivo razsežnost, pri čemer ne gre za statično krajino zemeljskega površja, temveč za krajino, v katero so vključeni vsi nenehno nastajajoči procesi površja, rastja, zemlje in voda, plinov in atmosferskih pojavov, ljudi in živali.
Ker se krajina nenehno spreminja, je tudi inherentno časovna, skoznjo in v njej pa se izražajo tudi različne časovnosti družbenih praks in delovanj.
Ob tem avtorica sledi predpostavki, da spremenljive in časovne krajine soustvarjajo načine in oblike interakcij med ljudmi in okoljem, hkrati pa so te interakcije del spremenljivosti in časovnosti krajin.