Meduzini lasje: Esej o osebnih simbolih in verskih doživetjih

Ta študija izvora in pomena simbola vozlastih las – neobveznega, a pogostega znamenja ekstatikinj in ekstatikov – na izviren način presega ostro razlikovanje med osebnimi in kulturnimi simboli; umešča se med dela o subjektivaciji kulture in antropologiji verovanja, ki temeljijo na na osebo osredotočeni etnografiji. S študijem oseb, ki na svetem območju šrilanškega kraja Kataragame izražajo predanost bogovom ne le z vozlastimi lasmi, temveč tudi s hojo po žerjavici, obešanjem na kavlje, transom, prebadanjem jezika ipd., je avtor pokazal, kako gre antropologija osebne izkušnje z roko v roki s psihoanalitično teorijo.

Meduzini lasje so v antropologiji in širše obveljali za pomembno delo, utemeljeno na izvirni etnografiji in interpretaciji verskih doživetij s Freudovo psihoanalizo, ki je cepljena na Webrovo razumevanje kulture. Razpravlja o temah, kot so simbolična organizacija krivde, pomen obsedenosti z duhovi in demoni, procesi integracije osebnosti in kulture, vzajemnost med nezavedno motivacijo in kolektivnimi simboli. Avtor s predstavitvijo posameznih mitov in pripadajoče jim ikonografije pokaže, kako se kolektivni simboli ponotranjijo in transformirajo na individualni ravni.

Meduzine lase je mogoče primerjati in brati vzporedno s sodobnimi filozofskimi pogledi na ontološki obrat v antropologiji.