RELIGIOZNOST IN POTROŠNIŠTVO V SODOBNI JAPONSKI DRUŽBI

Danes se pogosto poudarja kvarni vpliv modernizacije in potrošniške
kulture na religijo in religioznost, a že sam obstoj tradicionalne
religioznosti v (post)moderni japonski družbi kaže na skrivnost
nekakšnega sožitja. Avtorica knjige ključ do razumevanja religije v
potrošniški družbi poišče v t. i. ljudski religioznosti, ki jo analizira
v družbenoekonomskih in političnih kontekstih od zgodnjemoderne do
sodobne japonske družbe. Pokaže, kako je japonsko pluralno religijsko
polje ob uradni religiji »dopuščalo« ljudsko religioznost v njenih
tuzemskih interesih in praktičnih koristih, v »imanentističnem«
pojmovanju božanstev in v eklektičnem, neafiliacijskem prakticiranju
religije, s čimer je ta imela ugodno spodbujevalno vlogo v
modernizacijskih procesih. Z empirično raziskavo potrošniškega prostora
priljubljenega templja Togenuki jizō v središču Tokia pokaže, da
nakupovanje oblačil in hrane z religioznimi simboli (na številne
praznične dni templja) služi potrjevanju družbenih identitet in
vzpostavljanju začasnih skupnostnih kontekstov, v katerih se dokaj
regularno vršijo religiozne prakse in krepi verovanje, ki stoji za
religioznimi simboli.