Vsaka ureditev ustvarja neko sedanjost, in proizvaja preteklost te sedanjosti: prazno kronološko načelo proizvaja preteklost historicizma. V historicizmu resda zgodovina sami sebi rabi za alibi, a le neka določena zgodovina: zgodovina zmagovalcev, pravi Benjamin. Novejša skušnja je pokazala, da lahko historicizem slavi vsakega zmagovalca, ne da bi spremenil eno samo vejico v svojih spisih, ne da bi zamenjal en sam slogovni obrat. Če je historicizem potemtakem zgodovina zmagovalcev nasploh, je na akademskem področju tisto, kar je stalinizem v politiki – strategija dominacije nasploh. Ni čudno, da se v sedanjih obrobnih družbah z dekadentnimi elita mi ples ka z barvami nacionalizma: tudi nacionalizem je v svojih okvirih ideološki teror »nasploh«, ki ga mora vsakokrat naddoločati neka posebna ideologija. Nacionalizem je tako najzanesljivejša ideologija za historicistični oportunizem: z njim se je mogoče klanjati vsakemu zmagovalcu, ne da bi se bilo treba premakniti.