Avtor je v času omejitev zaradi pandemije covid-19 zbral in razširil že objavljene razprave ter jih dopolnil. V knjigi obravnava eksistencialne poudarke Kierkegaarda, pri čemer se osredotoča na njegov odnos do nemške klasične filozofije, zlasti do Hegla in Fichteja, ter analizira vpliv Descartesa.
Štrajn svoje ugotovitve dopolnjuje s stališči filozofov frankfurtske šole, strukturalizma in nekaterih sodobnih filozofov, ob tem pa izrazi kritiko do psihoanalize in psihologije.
Hkrati poudarja, da filozofija, skupaj z drugimi družbenimi vedami, prispeva k razmisleku o pomenu, vplivu ter posledicah pandemije covid-19.