Magična filozofija Aleistra Crowleya

Čeprav je Žvabova knjiga v prvi vrsti enciklopedični vodnik, pa so v njem tudi povsem originalne Žvabove intrepretacije, ki so nastale na osnovi primerjav različnih zornih kotov, s katerih je mogoče gledati in obravnavati kontroverzno osebnost in provokativno duhovno poslanstvo Aleistera Crowleya.

Avtor najprej razčisti s številnimi predsodki, ki so povezani s Crowleyem in telemitskim gibanjem nasploh, zlasti s tistimi, ki hočejo njihov pojav predstaviti kot obliko satanizma in vse skupaj zavreči kot obskurni in nepomembni okultizem. V resnici gre za neprekinjen, sicer v času splošne prevlade Katoliške cerkve podtalni duhovni tok, ki ima svoje korenine daleč nazaj v antičnih časih, in je posredno vplival na celo vrsto pomembnih družbenih prelomov in ustvarjalnih dosežkov evropske zgodovine.

V osrednjem delu knjige se avtor posveti analizi Crowleyevih temeljnih del, zlasti Magike (Liber ABA – Knjiga 4), kjer največ pozornosti nameni pojmu Theleme oz. razlikovanju med voljo ega in Voljo Sebstva ter pomenu alkimističnega Velikega dela (kako postati avtentičen ali samorealiziran človek).

Crowleya predstavlja kot zagovornika individualizma in glasnika svobode, njegovo filozofijo pa na izviren način tolmači kot »magični eksistencializem«.

Žvab pred nas postavlja večplastni lik Aleistera Crowleya, s čimer onemogoča, da bi ga obravnavali zgolj s pozitivne ali negativne plati, kajti pristranskih in zmotnih sodb, ki so jih dajali njegovi oboževalci ali nasprotniki, je bilo vedno v izobilju, izzval pa jih je Crowley sam s svojim ekscentričnim načinom življenja in strastnim mišljenjem. Crowleyevo poslanstvo je bilo prometejsko. Svoje življenje je posvetil temu, da je izkustveno preverjal dotedanje zahodno okultno znanje in ga preoblikoval ter intelektualno interpretiral v jeziku, ki je razumljiv modernemu človeku, zlasti z vidika psihologije in primerjalne religiologije.

Žvabova knjiga je tako priporočljivo branje za vse, ki se Crowleyem pobliže še niso seznanili, pa tudi za poznavalce, saj jim bo mogoče odprla še kak nov, doslej nepoznani vidik Mojstrovega dela.