Rezultat njegovih iskanj in razvoja je bila gradnja Goetheanuma – hiše vseh umetnosti, v katero je avtor uvedel waldorfsko pedagogiko, Bothmerjevo gimnastiko, antropozofsko medicino, biodinamiko razvoja kmetijstva in še marsikaj.
Na njegovo delo so imele velik vpliv osebnosti, kot so Goethe, Nietzsche, Hegel, Blavatsky, Fichte.
Nauki samega Rudolfa Steinerja so vplivali na svetovni nazor osebnosti, kot so Joseph Beuys, Vasilij Kandinski, Andrej Bely, Julian Shchutsky, Albert Schweitzer.
Kazalo:
- PRVO PREDAVANJE, Helsingfors, 28. maja 1913
Svetovnozgodovinski pomen Bhagavadgite − Stanje zavesti Arju-ne, Krsne kot vodje k doživetju posameznege Jaza.
- DRUGO PREDAVANJE, 29. maja 1913
Stopnje jogijske poti in njena predstavitev v prvih spevih Bhaga-vadgite
- TRETJE PREDAVANJE, 30. maja 1913
Očiščenje sanjskega življenja s spremembo sil simpatije − Pose-ganje višjih doživljajev v področje sanjske zavesti
- ČETRTO PREDAVANJE, 31. maja 1913
Nadčutni doživljaji v področju sanjske in speče zavesti − Razkritje Krsnovega bitja v tej regiji
- PETO PREDAVANJE, 1. junija 1913
Ciklični zakon življenja − Delovanje duhovnih moči v človeš-kem organizmu za pripravo kasneje nastopajočih duševnih sil − Krsna kot pripravljalec človeškega samozavedanja
- ŠESTO PREDAVANJE, 2. junij 1913
Umetniška kompozicija Bhagavadgite − Stopnjevanje doživljanja do imaginativnega dojetja bitnosti Krsne − Pomen impulza Krsne za posamezno človeško dušo, Kristusovega impulza za ce-lotno človeštvo
- SEDMO PREDAVANJE, 3. junija 1913
Bistvo človeških ustvarjalnih moči. Varovanje teh moči pred vplivom Luciferja v sestrski duši Adama. Njeno razodetje skozi Krsno. Njeno utelešenje v dečku Jezusu Lukovega evangelija.
- OSMO PREDAVANJE, 4. junija 1913
Odnos med miselno vsebino Bhagavadgite in filozofijo Fichteja, Hegla in Solovjeffa. Pomen pojmov satva, rajas in tamas.
- DEVETO PREDAVANJE, 5. junija 1913
Impulz k neodvisnosti in izpopolnjenosti človeške duše skozi Krsno. Sinteza luciferskega impulza in Krsnovega impulza skozi Kristusov impulz.