Po apokalipsi

Pisati sem jo začel na otoku Visu kot nekakšno nadaljevanje prejšnje knjige Poetry from the Future (2019) in njenega poglavja “It’s the End of the World (as We Know It)”. Po nekaj potovanjih v “prihodnost krajev” (tudi v Černobil) sem nato proti koncu januarja 2020 poslal rokopis svojemu založniku. Med čakanjem na odziv sem izvedel za virus naKitajskem, ki je kmalu spremenil tok zgodovine v smeri mračne “realne” distopije, obenem pa je prinesel neke vrste razpoko, ki lahko odpre nove – morda emancipatorne – možnosti za svet “po apokalipsi”.

Ob času lockdowna ob covidu-19 sem obtičal do konca maja 2020 na Dunaju; takrat sem prejel obvestilo svojega založnika Johna Thompsona in dve anonimni recenziji prve različice rokopisa. Takoj sem uvidel da moram, naj bo še tako težko, ponovno napisati celotno knjigo ter vključiti sedanjo pandemijo kot notranji del “eshatoloških prevesnih točk”, ki jih tu obravnavam. /…/

To delo je bilo zasnovano dolgo pred izbruhom pandemije covida-19 in pred pospešitvijo svetovnih katastrof, vključno s podnebno krizo, državljanskimi vojnami in trajno jedrsko grožnjo, zaradi katerih izumrtje ni več le dogodek, ki ima nastopiti v prihodnosti, ampak se spreminja v nekaj, kar bo nemara po izidu knjige že zgodovina. /…/” – Srećko Horvat (iz Zahvale)