Temeljna ideja je, da vemo več, kot lahko povemo. Ta preprosta teza ima daljnosežne posledice za naravo vednosti. Tiha vednost je vednost, ki jo je težko jasno izraziti in največkrat ni lahko dostopna zavestnemu premisleku, je pa razvidna v delovanju subjekta. Najbolj očitno se kaže kot sposobnost nekaj narediti, čeprav subjekt ne zna artikulirati vse razsežnosti, ki so v dejavnost vpletene, npr. pri vožnji kolesa ali igranju na instrument. S tem se že nakazuje vpliv, ki ga je imela vpeljava tihega védenja, predvsem na razumevanje znanosti in narave znanstvenega dela.
Teorija tihega védenja je tako delovala kot polemika z logičnim empirizmom in njegovo pojasnitvijo znanstvene dejavnosti. Za Polanyija vidiki tihe vednosti, ki jih je mogoče pojasniti kot somatsko znanje, nakazujejo telesne korenine vsega znanja.