Analiza suburbaniziranih naselij v bližini Ljubljane in Maribora
potrjuje tezo, da so novejši, suburbanizirani deli naselij bolj
obremenjeni s prometno rabo, zlasti avtomobilsko. Suburbanizirani deli
naselij imajo od 10 do 50 % več prometne rabe od starejših vaških jeder.
Analiza mestnih sosesk kaže, da starejše blokovne soseske niso bile
grajene za uporabo avtomobila, temveč javnega, kolesarskega in peš
prometa. Z avtomobilizacijo so se pojavile garaže in parkirišča,
običajno zgrajena med bloki na zelenicah ali skupnih dvoriščih. Novejša
gradnja se prilagaja minimalnemu parkirnemu standardu, kar se izkazuje
tudi pri analizi prometne rabe nekaterih novejših blokovnih sosesk.
Problem ni le velika površina namenjena avtomobilu, temveč odsotnost
bolj trajnostnih prometnih rešitev oziroma zapostavljenost atraktivne
kolesarske infrastrukture in pešpoti.
Zaradi širjenja prometne rabe, namenjene motoriziranemu prometu, smo
ocenili odnos prebivalcev do avtomobilov in skušali določiti širše
razloge za ta pojav. Ugotovili smo, da so prebivalci okoljsko osveščeni v
teoriji, a se to ne prenaša v prakso, saj opremljenost lastnega
bivališča z avtomobilsko infrastrukturo vrednotijo višje od ostalih
dejavnikov. Avtomobilizacijo smo skušali razložiti z ekonomskimi,
družbenimi in političnimi razlogi. Med ekonomske spada poviševanje kupne
moči prebivalstva in edinstven sistem obveznega povračila potnih
stroškov s strani delodajalca, ki subvencionira uporabo avtomobila. Med
družbenimi razlogi omenjamo spremembo bivalnih in delovnih navad
značilnih za postindustrijsko družbo. Med politične razloge uvrščamo
gradnjo avtocestne infrastrukture, ki je bila v preteklosti prioriteta
iz upravičenih razlogov in hkratno zanemarjanje javnega potniškega
prometa ter bolj trajnostnih oblik prometa.
Povsem na koncu predlagamo možne ukrepe za bolj trajnostno
načrtovanje prometne rabe zemljišč: popravke parkirnih standardov, bolj
celovito prostorsko načrtovanje, spodbujanje javnega potniškega in
nemotoriziranega prometa.