Vzgojiteljev profesionalni razvoj bi torej lahko opredelili kot proces vseživljenjskega učenja, ki vključuje vzgojiteljevo osebnostno, poklicno in socialno dimenzijo. Hkrati je to proces (Vonta, 2005), v katerem lahko dosežemo
uravnoteženost v uresničevanju vseh dimenzij profesionalnosti in s tem višjo
kakovost svojega dela ter zadovoljstva pri delu.
uravnoteženost v uresničevanju vseh dimenzij profesionalnosti in s tem višjo
kakovost svojega dela ter zadovoljstva pri delu.
Profesionalni razvoj vzgojiteljev predšolskih otrok predstavlja kontinuiteto, ki zajema izobraževanje študentov predšolske vzgoje in stalno
strokovno izpopolnjevanje vzgojiteljev predšolskih otrok. Izobraževanje študentov predšolske vzgoje poteka v okviru visokošolskega študijskega programa Predšolska vzgoja. Zajema področja uradnega/veljavnega in prikritega
kurikula kot tudi osebnostni razvoj prihodnjega vzgojitelja. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so Slovenijo zajele politične, gospodarske in družbene
spremembe, ki so povzročile proces prenove vzgojno-izobraževalnega sistema in s tem tudi predšolske vzgoje. Ena izmed posledic procesa prenove je
zahteva po visoki strokovni usposobljenosti vzgojiteljev, ki morajo biti široko razgledani in strokovno kompetentni. Specifična teoretična znanja in ustrezne praktične izkušnje lahko dobijo le z ustreznim izobraževanjem. Stalno
strokovno izpopolnjevanje vzgojiteljev predšolskih otrok pa je ustaljena praksa
zadnjih let. Po ugotovitvah L. Marjanovič Umek, U. Fekonja, T. Kavčič in A. Poljanšek (2002) je pri tem osnovni namen izboljšanje dela, dopolnjevanje znanja
in krepitev strokovne kompetentnosti. Vzgojitelj se seznanja z novimi in alternativnimi metodami ter oblikami dela, novo vsebino, novimi pogledi na razvoj otroka, različnimi načini spodbujanja otrokovega razvoja, novo tehnologijo idr.
strokovno izpopolnjevanje vzgojiteljev predšolskih otrok. Izobraževanje študentov predšolske vzgoje poteka v okviru visokošolskega študijskega programa Predšolska vzgoja. Zajema področja uradnega/veljavnega in prikritega
kurikula kot tudi osebnostni razvoj prihodnjega vzgojitelja. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so Slovenijo zajele politične, gospodarske in družbene
spremembe, ki so povzročile proces prenove vzgojno-izobraževalnega sistema in s tem tudi predšolske vzgoje. Ena izmed posledic procesa prenove je
zahteva po visoki strokovni usposobljenosti vzgojiteljev, ki morajo biti široko razgledani in strokovno kompetentni. Specifična teoretična znanja in ustrezne praktične izkušnje lahko dobijo le z ustreznim izobraževanjem. Stalno
strokovno izpopolnjevanje vzgojiteljev predšolskih otrok pa je ustaljena praksa
zadnjih let. Po ugotovitvah L. Marjanovič Umek, U. Fekonja, T. Kavčič in A. Poljanšek (2002) je pri tem osnovni namen izboljšanje dela, dopolnjevanje znanja
in krepitev strokovne kompetentnosti. Vzgojitelj se seznanja z novimi in alternativnimi metodami ter oblikami dela, novo vsebino, novimi pogledi na razvoj otroka, različnimi načini spodbujanja otrokovega razvoja, novo tehnologijo idr.
Koliko bosta vzgoja in izobraževanje (Rosić, 2009) v konkretni praksi
odgovorila na nove zahteve in izzive ter koliko bo to učinkovito, pa je odvisno
od kvalitete vzgojiteljevega dela in vzgojitelja samega. Prav zato je danes eno
temeljnih vprašanj, s katerim se ukvarjajo različni strokovnjaki in oblast, kako
izobraževati in pripravljati vzgojitelje za uspešno opravljanje profesionalnih
nalog ter kako zagotoviti njihovo stalno profesionalno rast in razvoj.
odgovorila na nove zahteve in izzive ter koliko bo to učinkovito, pa je odvisno
od kvalitete vzgojiteljevega dela in vzgojitelja samega. Prav zato je danes eno
temeljnih vprašanj, s katerim se ukvarjajo različni strokovnjaki in oblast, kako
izobraževati in pripravljati vzgojitelje za uspešno opravljanje profesionalnih
nalog ter kako zagotoviti njihovo stalno profesionalno rast in razvoj.