Kako so izumili judovsko ljudstvo

Večine Judov Rimljani sploh niso izgnali (mit okoli izgona Judov so razširili zgodnji kristjani, ker so hoteli, da se spreobrnejo v novo vero) in večina jih je ostala v Palestini (izgnancev da je bilo največ 10.000). Trdi tudi, da se je po arabskem zavzetju veliko Judov spreobrnilo v islam in asimiliralo. Skratka, njegova teza je, da so predniki palestinskih Arabcev Judje.

Glede koncepta judovskega ljudstva Sand pravi, da so v 19. stoletju intelektualci judovskega rodu, na katere je vplival nemški nacionalizem, prevzeli nase nalogo, da “retrospektivno izumijo judovsko ljudstvo”. Z zgodovinarjem Heinrichom Graetzom (1817–1891) se je začela zgodovina judaizma kot nacije, ki je nekoč bila kraljestvo, potem postala “popotno/izvoljeno ljudstvo (Večni Jud) in se na koncu vrnila k svoji “zibelki”. Če imata obe skupini (Arabci in Judje) potemtakem iste “korenine”, potem se odpira vprašanje, zakaj je entiteta, ki je bila nekoč britanska Palestina, zdaj zatočišče ljudstva ene same religije, namesto da bi bila država, v kateri imata obe skupini državljanstvo in s tem zajamčeno enako pravno varstvo zakonov države, katere legitimnost ne bi več nihče spodkopaval.

“Pričujoča knjiga je izvorno napisana v hebrejščini. Moja materinščina je jidiš, vendar je hebrejščina jezik mojega ustvarjalnega duha, jezik mojih sanj in nedvomno jezik, v katerem pišem. Odločil sem se, da bom knjigo izdal v Izraelu, saj sem jo prvotno namenil izraelskim bralcem – tistim, ki se imajo za jude, in onim, ki se opredeljujejo za Arabce. Razlog za to je čisto preprost: živim v Tel Avivu in tam poučujem zgodovino. Ko je knjiga leta 2008 prvič izšla, je doživela nekoliko nenavaden sprejem. Elektronski mediji so bili izjemno radovedni in povabili so me v številne televizijske in radijske oddaje. Tudi časopisni novinarji so študiji namenili pozornost, večinoma z naklonjenostjo. Nasprotno so se je predstavniki “uradnih” zgodovinarskih krogov lotili s pikolovskim besom, razdražljivi blogerji pa so me opisovali kot sovražnika naroda. Prav to popolno nasprotje je nemara spodbudilo bralce, da so se mi prepustili – knjiga je bila kar devetnajst tednov na seznamu prodajnih uspešnic.”