S prepletom marksistične in feministične teorije, frankfurske šole in poststrukturalizma, analize leposlovja in filma, predvsem pa z ekskurzi v konkretne prostore birokracije na Slovenskem vzpostavi novo sociološko metodo – metodo kritičnega poslušanja –, s pomočjo katere pokaže na nevidne, a vsenavzoče mehanizme delovanja oblasti.
Tako preobrne obče (pa tudi znanstvene) predstave o birokraciji in družbenih zvočnostih. Kjer se zdi, da zvočenja ni, ga Dragičević še kako prepozna. Kjer se zdi, da je birokracija nezainteresirana, pokaže, da je prav tam srž njenih naporov. Kjer se zdi, da je birokracija univerzalna, opozori na zvočno izražanje razrednih hierarhij. Dragičević nas nanazadnje opremi tudi z besediščem za sociološko obravnavo zvočnosti in, natančneje, vpelje nove raziskovalne pojme, kot sta panavralizem in cirkularni mašinizem.
Ta knjiga v globalnem akadamskem oziru predstavlja izvirno in izjemno aktualno delo, v slovenskem prostoru pa tudi vzpostavlja novo poddisciplino: sociologijo zvočnosti. Birokracije ne jemlje kot nečesa, kar je pač univerzalno nadležno, ampak pokaže na njene mehanizme za vzdrževanje razrednih in drugih razlik. Zvočnosti – tako govornih kot negovornih, tako zvenečih kot nezvenečih – ne razume kot samoumevnosti, danosti, ampak kot konstitutivne elemente v oblikovanju, vzdrževanju in obnavljanju razmerij moči. Ozaveščeno, kritično poslušanje se tu pokaže za izjemno uporabno sociološko orodje.
O avtorici:
Nina Dragičević je književnica, skladateljica, performerka in doktorica sociologije. Je avtorica knjig Kdo ima druge skrbi (2014), Slavne neznane (2016), Med njima je glasba (2017), Ljubav reče greva (2019) in To telo, pokončno (2021), avtorica radijskih oddaj, objavlja tudi v mednarodnih znanstvenih revijah in zbornikih. Je dobitnica Jenkove (2021) in Župančičeve nagrade (2020) ter dveh nagrad vitez poezije (2018). Univerza v Ljubljani ji je podelila svečano listino za izjemne dosežke, Fakulteta za družbene vede pa priznanje za izjemne študijske uspehe (2018).