Monografija ‘Pisanje za odnose z javnostmi: Temeljni žanri’ je prvo teoretsko delo, ki se posveča doslej prezrti temi pisanja za odnose z javnostmi. V prvem delu se avtorji posvečajo razlagi odnosov z javnostmi in številnih sprememb, ki jih prinaša digitalizacija. V drugem delu obravnavajo jezikovne in stilne vidike besedil v odnosih z javnostmi. V tretjem delu se osredotočajo na najbolj uporabljene besedilne vrste, ki jih praktiki uporabljajo v komuniciranju z množičnimi mediji in v poslovno-uradovalnih praksah. V knjigo so uvrščene analize tipičnih žanrov odnosov z mediji (sporočilo za javnost, popravek, demanti) in žanri, ki si jih deli več področij (dopis, vabilo); pri nekaterih so že predstavljene razlika med tradicionalnimi oblikami in digitalnimi novostmi. Analiza je predstavljena kot zapis prevladujočega modela v trenutni praksi odnosov z javnostmi, navedene pa so tudi izjeme bodisi kot opozorilo bodisi kot razvojni vidik morebitne nove zgradbe. Ugotovitvam analize sledi vpogled v rabo besedil iz slovenske prakse ter priporočila za pisanje.