Po uvodnem poglavju, ki obravnava konceptualizacijo, dimenzionalnost in profile kulturne participacije mladih, obravnava drugo poglavje profile slovenskih mladostnikov glede na njihovo kulturno participacijo in uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Tretje poglavje se osredotoča na preučevanje vloge življenjskih prehodov pri kulturni participaciji in IKT uporabi, četrto pa na pomen in značilnosti družine pri participaciji mladih.
V petem poglavju avtorji analizirajo vrednotne orientacije glede na profile in dimenzije kulturne participacije in IKT uporabe, v šestem pa preučijo kulturno participacijo v kontekstu sodobne, digitalizirane družbe.
Sledijo poglavja, v katerih se avtorji ukvarjajo s subjektivno percipiranimi motivi in ovirami mladih pri kulturni participaciji, s stališči mladih do kulturnih institucij v Sloveniji in z zadovoljstvom mladih z institucionalno kulturno ponudbo.
Avtorji devetega poglavja izvedejo meddržavno primerjalno analizo ravni ter makro- in mikrodejavnikov kulturne participacije mladih in odraslih v Evropi, avtorji desetega poglavja pa preučijo longitudinalne trende kulturne participacije in IKT aktivnosti mladih v Sloveniji med letoma 2010 in 2018.
Sledi poglavje, ki obravnava dimenzije kulturnega kapitala, vključno s kulturno participacijo in vzgojo, za razvojne izide mladih v desetih državah jugovzhodne Evrope.
Avtor dvanajstega poglavja poda primerjalni oris kulturnih politik v izbranih državah, v predzadnjem poglavju pa avtorja podata kvalitativni vpogled v kulturno participacijo mladih v Sloveniji in njihove percepcije ter percepcije drugih intervjuvanih odraslih deležnikov (učiteljev in kulturnih delavcev).
Monografija skupaj s priporočili v zadnjem poglavju predstavlja celostno analizo vidikov vključevanja mladih v kulturno življenje v Sloveniji in Evropi v kontekstu sodobne, z IKT prežete pozne moderne družbe.