Kulturni zgodovinar ne preučuje antičnih besedil zgolj v njihovih prvotnih kontekstih, ampak tudi v luči poznejših interpretacij in recepcije, kot javna udejanjanja ideologij in razmerij moči.
Whitmarsh se osredotoča na kanonične antične avtorje, vendar na nekanoničen način: za izhodišče posameznega poglavja ne postavi tega ali onega avtorja, ampak osrednja vprašanja in teme, nanizane okoli literarnih besedil, in poskuša rekonstruirati tudi glasove, ki so v antični književnosti odrinjeni na rob.
Knjiga ima tri razdelke:
- v prvem, Koncepti, se ukvarja z intelektualnimi problemi, ki spremljajo pojem grške literature, na primer z vprašanjem tradicije ali vprašanjem, kaj sploh je literatura ali besedilo; v teku knjige tudi prikazuje razvoj grškega pojmovanja, kako besedila dojemati, urejati in jim pripisovati estetsko in ideološko vrednost.
- drugi del, Konteksti, govori o institucionalnih okvirih, v katerih so Grki ustvarjali in doživljali svoja besedila (javno slavje, simpozij, gledališče itn.),
- in tretji, Konflikti, o glavnih kulturnozgodovinskih temah teh besedil, zlasti o kulturni identiteti, spolu, spolnosti in družbeni razslojenosti.
Knjiga je opremljena z izčrpno bibliografijo in je dragoceno čtivo za študente klasične filologije, s svojim živim in nevsakdanjim pristopom pa je primerna za širok krog izobražencev, tudi takšnih, ki ne znajo starogrškega jezika.
O avtorju:
Tim Whitmarsh je profesor antične književnosti na Oxfordski univerzi. Pri založbi Oxford University Press soureja ediciji Classics in Theory in Oxford Studies in Ancient Culture and Representation, je tudi konzultant pri znanstveni e-reviji Ancient Narrative. Občasno piše za The Times Literary Supplement, The London Review of Books in The Guardian. Največ se posveča grški književnosti in kulturi v rimskem obdobju, zadnje čase predvsem starogrškim romanom iz prvih štirih stoletij n. št. V letu 2009 je vodil raziskovalni projekt z naslovom Roman med Grčijo in Vzhodom, v katerem je preučeval stične točke med domišljijsko prozo Grčije in Bližnjega vzhoda. Ukvarja se tudi z recepcijo antične književnosti ter literarno in kulturno teorijo.