ako v znanstveni monografiji ni
zajeta le empirična študija primera slovenskih županov, temveč tudi
primerjalni evropski vidik, saj slovenske župane postavljamo v evropsko
okolje in jih primerjamo z njihovimi kolegi iz sedemnajstih evropskih
držav. Pri tem ugotovimo, da ima Slovenija institucionalno gledano enega
najmočnejših županov v Evropi, a je hkrati lokalna oblast neavtonomna
in odvisna od centralne oziroma nacionalne oblasti. Poleg tega smo
lokalno politično vodenje v pričujoči znanstveni monografiji proučevali
skozi tri dimenzije dejavnikov, in sicer institucionalnega,
kontekstualnega in osebnostnega vidika, ki smo jih tekom proučevanja
razčlenili na več kazalnikov, skozi katere smo analizirali način vodenja
županov ter razvili stile njihovega vodenja. Na podlagi obsežne
empirične raziskave, v katero je bila vključena polovica populacije
slovenskih županov, ugotovimo, da slovenski župani najpogosteje
razvijejo »vizionarski« stil vodenja, sledijo »sporazumni pospeševalci«,
v redkih primerih pa se pojavlja tudi stil vodenja, ki smo ga
poimenovali »zaščitnik«. Med drugim je v znanstveni monografiji v
primerjalni perspektivi analizirano tudi vodenje v velikih in majhnih
slovenskih občinah, pri čemer smo izpostavili bistvene razlike v
političnem vodenju enih in drugih županov. Razvili smo tudi lastne
tipologije kot so na primer indeks demokratičnosti vodenja, tipologija
lastnosti županov in tipologija mreženja županov. Znanstvena monografija
»Lokalno politično vodenje: slovenski župani v primerjalni perspektivi«
tako predstavlja kompleksno in sistematično metodološko znanstveno
študijo, ki je bogata s povsem novimi spoznanji, ki do sedaj v
slovenskem prostoru še niso bili proučevani in odkriti; njena dodatna
vrednost pa je tudi aplikativna, še posebej za prihodnji razvoj
slovenskega sistema lokalne oblasti.