Pripadnike GRECE ne zanima toliko neposredno vmešavanje v samo politiko, temveč bolj »metapolitika«, ki jim pomeni domeno vrednot, prek katerih lahko posredno vplivajo tudi na politično dogajanje v nekem okolju. Pri tem se ne držijo ozkih nacionalnih okvirjev, temveč upoštevajo celoten evropski prostor. GRECE se v svojih študijah in raziskavah posveča zelo širokemu naboru tem in se ukvarja z različnimi področji: od indoevropeistike, arheologije, zgodovine, antropologije, religiologije in filozofije do sociologije in političnih znanosti, s poudarkom na proučevanju komunizma, liberalizma, nacionalizma, različnih ekonomskih teorij, rasizma pa tudi ekologije.
Kot zagovornik etnopluralizma De Benoist brani kulturno neponovljivost in integriteto, zavzema se za pravico Evropejcev do ohranitve lastnih identitet, ki jih ogroža multikulturalizem. Nasprotuje priseljevanju, a se hkrati zavzema za ohranitev avtohtonih kultur priseljencev namesto njihove prisilne asimilacije. Zagovarja celostni pogled na človeka, ki je vpet tako v biološke in naravne danosti kot tudi v družbeni kontekst. Je kritičen do nebrzdanega razvoja tehnologije in do divjanja kapitala, kot glavnega sovražnika preseganja trenutnih zagat človeštva smatra liberalizem in popolno prevlado trga v vseh aspektih družbenega življenja. V obdobju medijskega, političnega, institucionalnega in akademskega enoumja se zavzema se za svobodo duhá in za vrnitev k razpravljanju o idejah. Njegovo ustvarjalno pot so spremljale neutemeljene obtožbe o radikalnosti, a to ni vzelo zagona njegovi ustvarjalnosti. Leta 1978 mu je Francoska akademija podelila nagrado »Grand Prix de l’Essai« za njegovo delo Pogled z desnice (»Vu de droite«). Je glavni urednik revij »Nouvelle Ecole« in »Krisis«, njegova dela so prevedena v več kot 15 jezikov in objavljana v revijah kot so »Mankind Quarterly«, »Telos«, »The Scorpion«, »The Occidental Quarterly«, and »Tyr«. Živi in dela v Parizu.