Pri oblikovanju načel tega opisa si je Propp zastavil za nalogo, da razkrije stalne elemente, ki so navzoči v čudežni pravljici in ne izginejo iz raziskovalčevega vidnega polja, ko prehaja z ene teme na drugo. Prav invariante, ki jih je odkril Propp, ter njihovo medsebojno razmerje v okviru pravljične kompozicije sestavljajo strukturo čudežne pravljice. Gre za formalistično-strukturalistično zastavitev, ki je sprožila vsebinsko polemiko s Claudom Levi-Straussom. Delo je še danes živo in aktualno v naratologiji najrazličnejših medijsko posredovanih pripovednih oblik.