Oči kože: arhitektura in čuti

Podobno kot Japonec Jun’ichiro Tanizaki v svoji knjigi Hvalnica senci prefinjeno razmišlja o tradicionalni japonski estetiki in o vlogi svetlobe in sence, nas Pallasmaa v svojih dveh esejih vodi po raziskovanju skoraj fizičnega odnosa med arhitekturo in človekom ter človeškimi čuti in zavestjo. Arhitektura naj bi po njegovem mnenju bila ustvarjanje utelešenih in živih eksistencialnih metafor, ki materializirajo in strukturirajo naše bivanje v svetu. »Knjige in filmi bi izgubili čarobno moč, če ne bi bili ljudje zmožni vstopiti v kraj, ki se ga spominjamo ali zamišljamo.« Samo Rugelj