Knjižica, je prvi knjižni prevod kakega Berardijevega dela pri nas. Prinaša historični pregled in analizo radikalne politične misli od 60. let do konca 20. stoletja, s posebnim poudarkom na delavski alienaciji v postindustrijski družbi, ki jo avtor preizpraša skoz neomarksistične, deleuzovske in guattarijevske koncepte, skoz kritično teorijo ter semiotiko. Z njihovo pomočjo razvije izvirno teoretsko o(g)rodje, s katerim prepričljivo oriše vzroke in posledice sodobnih oblik alienacije, subjektivizacije in prekarizacije delavskih odnosov v neoliberalni kapitalistični družbi. Prepričljivo razloži, kako so marksistični pojem odtujenosti nadomestile psihopatologije ter izguba delavčeve subjektivnosti: sodobni kapitalizem skuša v neskončnost ustvarjati dobičke iz umskega dela za računalniki, kar je v okolju, ki je visokotehnološko, preobloženo z dražljaji, izjemno kaotično in hitro, vzrok za tesnobe. Prekarizacija delavcev je temelj nove subjektivizacije, ki raztaplja obljube o progresivnosti zgodovine in lepši prihodnosti. Rešitev, ki jo predlaga, so novi modeli ekonomske in družbene organizacije, ki temeljijo na solidarnosti. Bifova pisava je akademska in zahtevna, obenem pa vznemirljiva in zabavna.