Prva svetovna vojna in Cerkev na Slovenskem

Drugačna pa je bila tudi zaradi nove vojaške tehnike. Nova orožja: letalo, tank, strojnica, plin so spremenila do tedaj znano strategijo in taktiko delovanja vojaških enot. Avstro-Ogrska se je na vojno, skupaj s svojima zaveznicama Nemčijo in Italijo, pripravljala dvajset let, vendar vojna še zdaleč ni potekala po teh načrtih. »Slovenski« polki so sprva krvaveli na frontah v Galiciji. Leta 1915 pa se fronta odpre na slovenskem nacionalnem ozemlju, ob Soči, ter poseže tako v vojaško kot civilno življenje na Slovenskem. Ob koncu vojne so bile na slovenskem ozemlju, predvsem v Mariboru, pod poveljstvom generala Maistra vzpostavljene enote, ki so bile sicer formacijsko podobne tistim pred vojno, vendar popolnoma drugačne, predvsem nacionalne strukture in linije poveljevanja. Vzpostavljena je bila slovenska vojska, ki pa se je že takoj po tem začela, tako kot ostale državne institucije Države SHS, izgubljati v vojski in upravi nove države. – Povzetek

Kazalo: 

• Bogdan Kolar, Prva svetovna vojna in njen vpliv na življenje Cerkve;
• Tomaž Kladnik, Posledice prve svetovne vojne na vojaško organiziranost na Slovenskem in spremembe, ki so jih nove razmere prinesle v vsakodnevno življenje ljudi;
• Igor Salmič, Posledice izbruha vojne, kakor se kažejo v poročilih škofov s slovenskega ozemlja osrednjim cerkvenim ustanovam v Rimu;
• Miha Šimac, Oris vpliva prve svetovne vojne na pastoralno delo duhovnikov;
• Matjaž Ambrožič, Vpliv prve svetovne vojne na ljudi, delovanje Cerkve in politično dogajanje v ljubljanski škofiji;
• Bogdan Kolar, Posledice prve svetovne vojne na cerkveno življenje v lavantinski škofiji;
• Renato Podbersič ml., Posledice vojne v delovanju cerkvenih skupnosti na področju soške fronte;
• Boštjan Guček, O tolminski župnijski kroniki; Tolminska župnijska kronika 1914–1922.