Temeljno spoznanje študije predstavlja utemeljitev heterogenosti skupin za samopomoč in podpornih skupin tako z vidika njihove organizacije kakor tudi z vsebinskega vidika. Heterogenost nakazujejo terminološke razlike znotrtaj delovanja posameznih vrst skupin, potrjujejo pa jih empirični rezultati študije. Od tod sledi sklep, da gre pri preučevani populaciji pravzaprav na niz več populacij (podskupin) in da bi bilo z namenom pridobitve poglobljenega razumevanja razlik med njimi smotrno v prihodnosti raziskati njihove posebnosti. Ne glede na predstavljene razlike pa je enotna ugotovitev, da so za aktivne člane te skupine vir moči ter prostor za udejanjenje in učenje krepitve moči.
Drugo pomembno spoznanje z implikacijami tudi za strokovna področja, ki podpirajo ali se vključujejo v delovanje teh skupin, je ugotovitev, da je stopnja profesionalizacije skupin pozotivno povezana s strokovnimi ocenami in sodelovanjem s temi skupinami. Torej so beformalne skupine za samopomoč od strok tudi bolj oddaljene, a ne zgolj z vidika delovanja, temveč tudi z vrednostnega vidika. Iz tega dejstva izhaja dilema, kako spodbuditi sobivanje med komplementarnima pristopoma podpore in pomoči. Eden od načinov spodbujanja sobivanja bi bila ustanovitev nacionalnega matičnega središča, ki bi prispevalo k prepoznavanju in povezovanju znotraj skupin ter navzven med skupinami in stroko ter laično javnostjo…..