V temi: Skrito družbeno življenje ekstremistov

Tako, »v temi«, se je dokopala do spoznanj, s katerimi želi odpreti oči tudi svojim bralcem, zlasti vrstnikom in mlajšim, ki so v digitaliziranem svetu najbolj izvedeni, a po drugi strani najbolj ranljivi.

Ekstremistične skupine namreč s svojimi prefinjenimi rekrutacijskimi in radikalizacijskimi metodami ciljajo predvsem na mlade ljudi, »digitalne domorodce«, kakor imenuje avtorica pripadnike generacij, ki odraščajo ob internetu in družbenih omrežjih. Želijo si tehnološko spretnih, izobraženih, razgledanih, načitanih, takšni jim s svojimi veščinami koristijo pri rekrutiranju novih somišljenikov, komuniciranju z njimi, mobiliziranju …

A Julia Ebner, tudi sama digitalna domorodka, je svoje veščine uporabila zato, da bi skrajneže razkrinkala, njihove metode spoznala do obisti in začela iskati rešitve, »ki bi nas popeljale iz spirale polarizacije, dezinformacij in radikalizacije«.

Kdo je Julia Ebner?

Pri nas vedo zanjo le poznavalci, morda redni bralci Guardiana in drugih časnikov, za katere piše, ali pa se je kdo spominja po intervjuju, ki ga je Kristina Božič avgusta 2017 objavila v Večeru, malo preden je izšla njena prva knjiga, Bes: začarani krog islamističnega in skrajno desnega ekstremizma. Pogovarjali sta se malo po tistem, ko je bil v Charlottesvillu v ZDA shod skrajnih desničarjev. Raziskovalka – takrat jih je štela komaj 26 let – se je, ko je opazila, da »je po belih supremacističnih kotičkih interneta ta dogodek postal vroča tema razprav«, pod krinko pridružila zaprti skupini organizatorja Jasona Kesslerja na Discordu. »Ko se približuje dan shoda, razmišljam, da bi odletela v ZDA in se ga udeležila. Toda po tistem, ko nas številni člani obvestijo, kakšne vrste pištol in pušk nameravajo vzeti s sabo, se premislim,« je Julia Ebner zapisala v knjigi V temi. To knjigo je objavila dve leti po shodu, Charlottesville in njegovo ozadje pa sta le ena izmed »zgodb« v njej, ena tistih, ki so »iz teme« izbruhnile v resnično nasilje.

Julia Ebner je znanstvena sodelavka pri Inštitutu za strateški dialog (ISD) v Londonu. Treba je reči, da ima zelo zanimivo službo. Pa tudi ekstremno nevarno. Začela je pri leta 2008 ustanovljeni protiekstremistični organizaciji Quilliam v Londonu. (Quilliam je aprila 2021 razglasil likvidacijo.) Ta možganski trust se je ukvarjal predvsem z razkrinkavanjem in preprečevanjem protiislamističnega nasilja. A po tistem, ko ni želela popustiti zahtevi šefa, naj prekliče svojo izjavo o skrajnežu Tommyju Robinsonu, ki jo je zapisala v Guardianu, je dobila odpoved.

Tudi to je »zgodba« v njeni knjigi: Robinson, ustanovitelj Angleške obrambne lige in eden najbolj znanih protiislamistov, je maja 2017 s snemalcem vdrl v prostore Quilliama, da bi se osebno soočil z njo in zahteval, »naj utemelji svoje obtožbe«. Posnetek, ki ga je Robinson objavil v seriji Troll Watch na kanadskem skrajno desnem novičarskem portalu Rebel Media, nazorno kaže, kakšni nevarnosti so izpostavljeni novinarji, ko postanejo tarče desnih ekstremistov. To poglavje govori o infovojnah, diskreditiranju mainstreamovskih medijev in njihovih novinarjev ter širjenju dezinformacij. Napadalci uporabljajo vsa mogoča sredstva, s katerimi ustrahujejo, sramotijo, žalijo, najpogostejše žrtve napadov pa so novinarke. »Guardian je analiziral 70 milijonov komentarjev na svoji spletni strani med letoma 2010 in 2016 in ugotovil, da so članki novinark nenehno pritegovali višji delež komentarjev, ki so jih pozneje blokirali, kot pa članki moških kolegov. Med desetimi najbolj napadanimi avtorji je bilo osem žensk, preostala dva pa sta bila temnopolta moška. V deseterici najmanj napadanih piscev so sami moški.«

Julia Ebner opisuje v knjigi še druga soočenja z ekstremističnimi skupinami, njena opažanja pa so izjemno dragocena tudi zato, ker ne skriva, kako se je ob tem počutila sama.