Pri tem analizira glavne operacije in načine delovanja socialnega dela – prostore njegovega delovanja. Vsebuje etnometodološko kritično analizo, kako strokovnjaki spoznavajo uporabnike. Problematizira pojem pomoči in poskuša odkriti sintakso delovanja v socialnem delu. Raziskuje okvire delovanja socialnega dela in vire, ki jih uporablja.
Pri tem preseže klasično razumevanje trikotnika blaginje, saj vpelje kot pomemben vir socialnega dela ravno gibanja. Na tem temelju zasnuje konceptualno ogrodje direktnega socialnega dela, ki je nastalo v okviru gibanja 15. oktober.
V tem delu je knjiga programski in izkustveni dokument dogajanja, ki smo mu priča.