Mesto terenskega dela je danes tako v svetu kot pri nas pomemben del prakse socialnega dela. Ta praksa je preveč skrita in zamolčana. Terensko delo največkrat obravnavamo kot nekaj samoumevnega, o čemer ni treba posebej razmišljati ali izgubljati besed. Kot, da ni toliko pomembno, da bi se mu treba kaj več posvečati.
O terenskem delu v naši stroki tako rekoč ni literature, niso bile opravljene raziskave ali pomembnejše evalvacije njegovih učinkov. Seveda ni niti ustreznih programov usposabljanja socialnih delavcev za bolj načrtno in kompetentno poseganje v zasebni prostor uporabnikov, čeprav to od nekdaj sodi k socialnemu delu.