Pisana zgodovina, ki postane del javnega spomina, je usmerjena v prvi vrsti k iskanju herojske preteklosti, zato na površje priplavajo "slavna imena" (praviloma moška), "veliki dogodki" in "prelomnice". V senci pa ostanejo »majhni dogodki« in kritični glasovi, ki jih taka zgodovina marginalizira, da izginejo v pozabo. Znanstveni zbornik, ki je pred vami, poskuša slediti obojemu, odkrivanju zgodovine, ki je praviloma povezana z osebami in »ključnimi dogodki«, obenem pa se ne odreče sledenju kritičnim in utišanim glasovom, ki šele zares na večplasten način razkrijejo pretekle dogodke, organizirane v pisano zgodovino.