Afera Theimer

Gospodična Kamila Theimer (roj. 1867) je bila dunajska publicistka, ki je leta 1910 ustanovila Poljedelsko državno žensko zvezo in si prizadevala za gospodinjsko izobrazbo žensk po industrijskih krajih in na podeželju. Soproga kranjskega deželnega glavarja jo je seznanila z nekaterimi veljaki Slovenske ljudske stranke, ki so jo leta 1913 povabili na Kranjsko, kjer naj bi pomagala pri pripravi tečajev za kmečke gospodinje. Ob njenem prihodu v Ljubljano se je prijateljstvo katoliških prvakov s Kamilo Theimer nenadoma končalo.

Kamila Theimer se je odločila maščevati nekdanjim prijateljem z javnimi pismi, ki jih je maja 1913 začela objavljati v liberalnem časniku Slovenski narod. V njih je razkrila tudi nekatere zaupne detajle iz zakulisja SLS in intimne podrobnosti iz življenja deželnega glavarja dr. Ivana Šušteršiča, predsednika Kmetijske družbe za Kranjsko Frana Povšeta idr. Pisma sta objavljala tudi časnika Dan in Zarja, pismo, naslovljeno na ministrskega predsednika grofa Stürgkha, pa celo časopis avstrijske socialnodemokratske stranke Arbeiter Zeitung.

Na vrhuncu družabno-političnega škandala je Kamila Theimer svoje najhujše obtožbe naperila zoper dr. Janeza Evangelista Kreka. Krek se je s gdč. Theimer povezal, ker je tudi sam želel uvesti gospodinjske tečaje na kranjskem podeželju. Družila naj bi na Dunaju poldrugo leto enkrat na teden. Že kmalu sta si začela prijateljsko zaupljivost razlagati vsak po svoje. Kamila Theimer je trdila, da se je Krek z njo zapletel v strastno ljubezensko razmerje, ki ga je samovoljno končal ne glede na njena čustva in bolezen, ki jo prebolevala. Kot dokaz je avgusta 1913 (tik pred IV. katoliškim shodom v Ljubljani) objavila nekaj odlomkov iz Krekovih pisem., ki jih je poslala tudi na škofijski ordinariat. Krek je v Slovencu objavil zagovor (»Poštenim ljudem«).

Krek se je želel povsem umakniti iz javnega delovanja. Nadškof Jeglič je razmišljal o Krekovi upokojitvi. Kamila Theimer je se nekajkrat poskusila osebno srečati s Krekom. Na burnem soočenju v noči med 20. in 21. junijem 1913 na Prtovču je Kamila Theimer dala Kreku pismo, v katerem je zatrdila, da je vse storila iz maščevanja; v Kreka je bila zaljubljena, ta pa ji čustev ni vračal. To pismo je kasneje preklicala. Kreka sta na Prtovču obiskala tudi dr. Ivan Šuštaršič in dr. Evgen Lampe, ki sta ga pregovorila, naj se udeleži seje kranjskega deželnega zbora 2. oktobra 1913, ki je izzvenela v Krekovo rehabilitacijo. Liberalci odslej niso več tako ostro napadali Kreka, morda celo zaradi dejstva, ker je bil udarec, ki so mu ga zadali z »afero Theimer«, prehud.

Krek se je na Šušteršičev pritisk odločil tožiti Kamilo Theimer, ta pa je mdr. tožila odgovornega urednika Slovenca in Gorenjca. Na začetku leta 1914 je vložila tožbo zoper liberalca dr. Ivana Oražna in dr. Karla Trillerja zaradi njunih domnevnih veleizdajalskih zvez s Srbijo. Slovenski časniki od takrat niso več objavljali njenih pisem. Možnih je več razlag afere, ki segajo od psihonervoz in drugih motenj, ki so se v tem času pojavile pri Kamili Theimer, do navedb, da naj bi šlo za policijsko agentko, poslano z namenom, da poveča razpor v slovenskem taboru.

Avstrijsko zgodovinopisje gleda na Kamilo Theimer povsem drugače (mdr. je bila avtorica knjige o ženskem delu v Avstriji, 1909). Afera je najbrž vplivala na razplet spora med mladimi in starimi v SLS in na Krekovo prezgodnjo smrt.