Skoraj šestdesetletno vladavino vojvode Friderika V. (1435–1493), poznejšega kralja (od 1440) in cesarja (od 1452) Friderika III., lahko upravičeno označimo za prelomno obdobje slovenske zgodovine.
Zaznamoval jo je namreč niz dogodkov in procesov z zelo daljnosežnimi posledicami, kot so zaton grofov Celjskih, utrditev habsburške deželnoknežje oblasti, začetek osmanskih vpadov, izoblikovanje deželnih stanov, ustanovitve mest in še bi lahko naštevali.
Starejše zgodovinopisje je v njej videlo čas kriznega prehoda iz poznega srednjega v zgodnji novi vek, a so takšne sodbe po navadi temeljile na prepričanju, da je bil Friderik III. pasiven, skoraj nesposoben vladar. Toda novejše raziskave so jasno dokazale neupravičenost teh zaključkov.
Vsebina:
Predgovor
Uvod – oris problematike
Stanje raziskav in metodologija dela
Kranjska pod žezlom deželnega kneza Friderika V. (III.) – politično-zgodovinski oris
Kranjska s priključenimi gospostvi
- Kranjska
- Grofija v Marki in Metliki
- Istrska grofija
- Kras
- Trst
Deželnoknežja sodna oblast
- Dežela
- Deželno pravo
- Sodstvo
- Ograjno sodišče
- Deželnoglavarsko sodišče
- Vicedomsko sodišče
- Mešano deželnoglavarsko-vicedomsko sodišče
- Deželsko sodišče
- Mestno in trško sodišče
- Patrimonialno sodišče
Uradi deželnoknežje uprave
- Deželni glavar
- Deželni upravitelj
- Deželni vicedom
Dedne dvorne deželne službe
- Dedni komornik
- Dedni maršal
- Dedni strežaj
- Dedni točaj
Dvorne službe in naslovi
- Cesarski svétnik
- Cesarski strežaj
- Komornik
- Protonotar
Zaključek
Viri in literatura
Summary: Princely Authority and Administration of Frederick III in Carniola (1435–1493)
Osebno kazalo
Krajevno kazalo
O avtorju:
Jernej Kotar je doktor zgodovinskih znanosti, kustos in zgodovinar.
Osnovno šolo je obiskoval v Šmartnem pri Litiji, leta 2002 pa je šolanje nadaljeval na Gimnaziji Litija, kjer je leta 2006 maturiral in se jeseni istega leta vpisal na študij enopredmetne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Zaradi izjemnih študijskih uspehov je zadnji dve leti dodiplomskega študija prejemal Zoisovo štipendijo, zimski semester 2009/2010 pa je opravil na študijski izmenjavi v nemškem Leipzigu. Več let je bil aktiven član mednarodnega društva študentov zgodovine ISHA (International Students of History Association), v katerem je v letih 2011-2012 opravljal funkcijo podpredsednika. Po končani diplomi jeseni 2011 je naslednje leto vpisal doktorski študij na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki ga je zaključil 9. novembra 2016 z uspešnim zagovorom doktorske disertacije.
Pridobil je naziv doktor zgodovinskih znanosti, njegovo doktorsko delo nosi naslov Deželnoknežja oblast in uprava na Kranjskem v času Friderika III. Habsburškega. V njej je pozornost posvetil vprašanju razvoja in ustroja deželnoknežje oblasti in uprave na Kranjskem. Pri raziskovanju se je lotil obdobja skoraj šestdesetletne vladavine deželnega kneza, kralja in cesarja Friderika V. (III.), ki je vladal med letoma 1435 in 1493.
Kot študent je v letih 2011 do 2017 delal na Javnem zavodu Bogenšperk. Na Občini Šmartno pri Litiji je od leta 2015 odgovorni urednik občinskega glasila. Od začetka leta 2018 je zaposlen kot kustos v Narodnem muzeju Slovenije.
Poleg raziskovanja srednjeveške zgodovine prostora nekdanje dežele Kranjske raziskuje tudi lokalno zgodovino. Objavil je že več znanstvenih in strokovnih prispevkov ter člankov.


