Zato pa se je z dne 24. oktobra 980 ohranila listina, v kateri se Savinjska marka vsaj vzporedno omenja. Takrat je cesar Oton II. podelil grofu Viljemu 20 kraljevih kmetij z vsemi pritiklinami v grofiji grofa Rachwina, ležečih na vzhodni strani gore, imenovane Dobrič (blizu sv. Andreja nad Polzelo, torej v neposredni bližini alodialne posesti gospodov Žovneških), pa do vrhov Stenice (gorovje južno od Vitanja) in Brezja (jugozahodno od Vitanja in zahodno od Stenice), potem med Dobričem in lastnino grofa Markwarda ter na tisti strani Rachwinove grofije, kjer se ta dotika Savinjske grofije. Ker vemo, da je to območje s središčem na starem vitanjskem gradu pozneje pripadlo krškemu samostanu oz. pozneje krški škofiji, lahko darovnico razlagamo kot potrditev močne posestvene razširitve tedaj že obstoječe Savinjske marke oz. grofije.