In ker se zdi, da skalna jjobočja na bregovih reke vsak hip lahko zaprejo pot vodi, tudi v celoti lahko nadzirajo življenje ceste pod seboj. K sreči je bila ta odvisnost vedno obojestranska – kolikor pomembnejša je bila pot, toliko pomembnejši je bil nadzor nad njo. Vloga ceste v zgodovini mesta ob njej pa se je v stoletjih spreminjala, saj o njej niso odločale le naravne danosti, pač pa tudi vsakokratni politični položaj. Svojo zlato dobo je nedvomno doživela takrat, ko je postala glavna vez med obsežnimi posestvi pomembne fevdalne rodbine Andeškifi, ki so si prav to skalno do linsko pregrado nad Bistrico izbrali za svoj sedež. Že njihovi pred hodniki pa so njeno kamnito zavarovanost okrepili še z močnimi zidovi Starega gradu na Bregantovi gori in Malega gradu na skalnem grebenu pod njim. Naravna pregrada je postala tako popotniku ali napadalcu, ki se ji je bližal z juga, še bolj nedostopna in nepre magljiva, povzdignjena še s "kuliserijo" Kamniških planin v ozadju.