Ozemlje Gaze obsega le okrog en odstotek nekdanje zgodovinske Palestine. Na manj kot 400 kvadratnih kilometrih se stiska približno milijon in pol ljudi. Zgolj za primerjavo: Slovenija s svojima dvema milijonoma prebivalcev meri 20.256 kvadratnih kilometrov.
Po podatkih Agencije Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA) v Šatiju na ozemlju, ki meri pol kvadratnega kilometra, zdaj živi že več kot 82.000 registriranih beguncev.
Nadalje, 56 odstotkov prebivalcev Gaze je otrok. Tako imamo na eni strani najmočnejšo vojsko na Bližnjem vzhodu z najbolj sofisticiranim orožjem na svetu in na drugi skupnost onemoglih beguncev, od katerih je več kot polovica otrok.
Ne ravno slika, za katero bi si Izrael prizadeval, da pride v svet, vendar resnična. Kot je resnično tudi to, da je Gaza največje koncentracijsko taborišče v vsej zgodovini takšnih zločinov zoper človeštvo.
Iz spremne besede Dr. Primoža Šterbenca:
»(…) Erik Valenčič je pri raziskovanju Gaze pokazal veliko osebnega poguma in plemenitosti. Iz njegovega razmišljanja je mogoče vseskozi zaznati iskreno spraševanje, zakaj se močni akterji lahko tako brezčutno in nekaznovano izživljajo nad šibkimi in nemočnimi. Pri tem ga vodi izjemna sposobnost empatije, zaradi katere se v bistvu pogosto povsem identificira s Palestinci, velikimi in bolj ali manj nemočnimi žrtvami več desetletij trajajočega spora. (…)
To pa ne pomeni, da Erik Valenčič ne premore sposobnosti za analitično-objektivno presojo dogajanja. Kaže tudi dober občutek za globlje razumevanje vsaj navzven zelo zapletene in pogosto vzročno-posledično zabrisane varnostno-politične dimenzije izraelsko-palestinskega spora. Ko išče ozadje dogajanja, pogosto navaja lucidne ugotovitve, kakršnih številni mediji in analitiki, še posebej zahodni in predvsem ameriški, praviloma niso sposobni. (…)«
O avtorju:
Erik Valenčič (1979), novinar Mladine in Radia Študent, se je pri svojem dosedanjem publicističnem delu precej posvečal islamskemu svetu, ki ga je večji del tudi prepotoval (od Zahodne Sahare do Afganistana na vzhodu). Njegov knjižni prvenec Obleganje Gaze – Ubijanje palestinskega ljudstva se začne dogajati v letu 2004, ko je prvič poskusil obiskati Gazo, pa se je njegovo potovanje zaključilo v izraelskem centru za odstranjevanje tujcev. Kasneje je bil bolj uspešen: leta 2010 in leta 2011 se je v Gazo prebil iz Egipta. Na obleganem palestinskem ozemlju je skupaj preživel dobra dva meseca in tam iz prve roke dobil informacije, ki so temelj te knjige.