Po toliko letih se je tudi jezik spremenil, vendar so ustvarjalci oghranili duh izvirnika – jezik pričevalcev, ki so vse to doživeli med drugo svetovno vojno.
Ivan in Marica Luin in Leopold Peternelj so svojo nalogo opravili z vso odgovornostjo: zbrali so pričevanja ljudi o ključnih dogodkih iz narodnoosvobodilnega gibanja v času druge svetovne vojne v krajih Komen, Volčji Grad, Mali Dol, Preserje, Ivanji Grad, Zagrajec in Sveto, od koder izhajajo tudi prečevalci.
Ni jih več, da bi jih še kaj povprašali, ostal pa je zapis, ki priča o tem, da je bil njihov upor smiseln, potreben, le začasno so ga hoteli zatreti z zapiranjem, mučenjem in ubijanjem. Prepoved rabe jezika ter nečloveška ravnanja fašistov in kasneje nacistov sta v ljudeh rodila samo odpor, pogum in zavest, da se je potrebno fašizmu upreti, si izbojevati pravico do dostojnega življenja, izobraževanja in izražanja v materinščini ne zgolj zase, tudi za naslednje generacije.