Pesnitev Dela in dnevi literarni zgodovinarji radi označujejo kot nekakšno »kmečko pratiko«, v kateri so našteti in opisani največji prazniki, zraven pa tudi delovniki in najpomembnejša opravila, ki naj se opravljajo ob posameznih dnevih. Pesnitev je zrasla iz pesnikove osebne izkušnje, povod za njen nastanek je dala pravda za očetovo dediščino, v kateri je Heziodov brat Perzes očitno podkupil sodnike in si prigrabil večji delež, kot mu je pripadal. Vendar pa so nauki, tudi kadar so naslovljeni izrecno na brata Perzesa, namenjeni širšemu občinstvu. Pesnik presega svoj ozki osebni interes, vseskozi ima pred očmi stisko grškega kmeta nasploh in koristi širše skupnosti. V pesnitvi Dela in dnevi je Heziod zapel najveličastnejšo himno človeškemu delu, kar jih poznamo iz antike.