Trije japonski meči : katana (604), vakizaši (1899), tanto (1946) : od budističnega samostana do ustavne monarhije : zgodovinski razvoj japonske ustave

Ustavni razvoj Japonske je “sui generis”. V svetovnem merilu ni ustave, ki bi jo po usodnosti lahko primerjali z Japonsko. Deželo vzhajajočega sonca je popeljala prek princa Šotokuja v 7. stoletju in pravzora ustave sedemnajstih členov z budizmom, taoizmom, konfucijanstvom ter kitajsko pisavo v spremenjeni način življenja cesarskega dvora in aristokracije, s čimer je vzniknil tisočletni samosvoj družbeni sistem bušida, ki je bil z drugo ustavo leta 1899 skoraj v popolnosti opuščen, da bi bil lahko prevzet model zahodne parlamentarne monarhije, ki so jo Japonci najbližje svojemu pojmovanju našli v pruski ustavi in njenih določilih močne države. Vendar je ta druga ustava s sabo prinesla tudi model zahodnega imperializma, ki je trčil ob interese že takrat izjemno močnega ameriškega imperija.