Avtor v obširnem uvodu predstavi teme knjige, ki temelji na sodobnih zgodovinskih in arheoloških raziskavah. Avtor spodbija dolgo veljavne in popularne trditve o krščanstvu v času med koncem rimskega imperija in srednjim vekom. Primerja to, čemur reče medsebojna povezanost (»inter-connectivity«) krščanstva, z lokalnimi religijami. Govori o tem, da je Biblija vplivala na nastanek svetovne »tekstualne skupnosti«.
Knjiga je polna provokativnih tez. Ena takih tez, s katero neposredno spodbija trditev zgodovinarja Henrija Pirenna (po obdobju barbarskih »vpadov« je bila trgovina tista sila, ki je povezovala Evropo), je teza, ki jo opira na arheološka dejstva, da pravzaprav nikoli ni bilo nobene trgovske enote, ki bi jo bilo mogoče razbiti. Druga taka teza je, da je karolinško renesanso omogočila kultura samostanov. Skratka, prizadeva si pokazati, da je srednji vek dosti bliže naši kulturi kakor pozna antika.