Če spremljamo dogajanje v zvezi z drogami, vidimo, da sta se v sedanjem času oba diskurza sicer izčrpala, da pa sta simptomatična, saj več ko o drogah govorita predvsem o družbi, v kateri »živita«. »Družboslovje namreč že dolgo ve, da družbe potrebujejo svoje deviante in da jih pazljivo in dolgo konstruirajo« (dr. Tanja Rener). V tej luči so »džankiji« so zelo ustrezen sovražnik, proti kateremu se je treba bojevati.
Pričujoča knjiga, ki je nastala na podlagi številnih intervjujev slovenskih uživalcev in uživalk heroina, je absolutna novost v slovenskem, a tudi v svetovnem merilu vsaj v dveh točkah: 1. Droge obravnava kot del vsakdanjega življenja in pri tem ugotovi, da same droge niso problem, problem sta prohibicija in stigmatizacija njihovih uporabnikov in uporabnic. 2. Trdi, da so uživalci in uživalke navadni ljudje. Veliko je takih, ki heroin uživajo le občasno, veliko je zasvojenih, a znajo poskrbeti za svojo navado, tisti, ki so zdrsnili v »džankizacijo«, so v manjšini. In prav ta cestna, najbolj očitna podoba uživalca heroina je bavbav, ki straši po družbenem imaginariju.
Knjiga Živeti s heroinom bo bržkone izzvala pohvale, a tudi ugovore in pomisleke. Želimo si, da bi knjiga in dogajanje okoli nje prinesla spremembe tudi na tem področju.