Enaka, tretja izdaja je luč sveta ugledala leta 1922. Tedaj so se zvrstili kar trije slovesni digidki: stopetdesetletnica od tedaj, ko je Anton Janša napisal znameniti “Nauk”, petindvajsetletnica delovanja čebelarske organizacije v Sloveniji in prvi kongres jugoslovanskih čebelarjev v Ljubljani.
V dolgi dobi več kot 230 let se je način čebelarjenja bistveno spremenil, vendar tudi sedaj ni mogoče čebelariti brez prilagajanja vseh posegov v čebeljo družino, skladno z načinom življenja in naravnega razvoja čebelje družine. Sodobni nakladni panji so zelo podobni panjem, ki jih je v času svojega življenja uvedel Anton Janša. Čebelarski strokovnjaki po vsem svetu so predvsem v dvajsetem stoletju znanstveno utemeljili, kar je mnogo prej dognal in učil prvi čebelarski učitelj na Dunaju.
V četrti izdaji zaradi klenosti in melodike ohranjamo originalni jezik. Popravljene so le podrobnosti, ki ne posegajo v bistvo in obliko snovi, kljub temu pa prispevajo k lažjemu razumevanju še vedno zelo zanimivega podajanja reševanja čebelarjevih vprašanj v praksi. Na koncu je za lažje razumevanje predvsem mlajšim bralcem dodan slovar izrazov, ki so že povsem izginili iz vsakdanjega govora. Prepričan sem, da bo ta izdaja vsaj malo prispevala k drugačnemu tolmačenju rekla dr. Liebiga iz Nemčije, ki pravi: “Čebelar misli eno, čebele napravijo drugo.”
Anton Janša je bil rojen 20. maja 1734 v Breznici na Gorenjskem. Bil je akademsko izobražen slikar, začetnik modernega čebelarstva in eden najboljših poznavalec čebel. Bil je tudi prvi učitelj čebelarstva na cesarskem dvoru. Cesarica Marija Terezija je po njegovi smrti celo izdala odlok, po katerem so morali vsi čebelarski učitelji učiti po njegovih knjigah. Umrl je 13. septembra 1773 na Dunaju.