Materializem brez materije: Marxova teorija predmetov

Razlikuje se od prevladujočih marksističnih del, ki se osredotočajo na vlogo kapitala ali delavskega razreda z vidika njunega pojmovanja kot subjektov zgodovinskih procesov. Knjiga obravnava teorijo predmetov in predmetnosti v Marxovi kritiki politične ekonomije. Pokaže, da je v svojih zgodnjih delih Marx razvil teorijo upredmetovanja, ki predpostavlja, da je vsako bitje predmetno bitje, njegova predmetnost pa je v temelju praktična.

Knjiga trdi, da za mladega Marxa odtujitev ni proces, ki bi človeku odvzel ali kako drugače odsvojil njegovo bit, temveč je posebna vrsta upredmetovanja, ki nastane v razmerah in pod pogoji kapitalističnega produkcijskega načina. Odtujitev je za mladega Marxa neuspelo upredmetenje, ki se realizira v posebni predmetnosti, v tisti, ki je manj od predmetnosti in v katero »ne vstopi noben atom naravne snovi«. Zaradi njenega paradoksnega obstoja Marx zanjo uporabi poseben izraz, »materiatura«.

Knjiga analizira paradoksno predmetnost materiature, s čimer dvojno aktualizira Marxovo misel za današnji čas. Po eni strani jo oddalji od marksističnih interpretacij, ki so v kritiki politične ekonomije iskale subjekt zgodovinskega procesa. Po drugi strani jo približa nekaterim razpravam, ki so aktualne znotraj razprav sodobne politične filozofije in teorij novih materializmov, kot so predmetno naravnana teorija Grahama Harmana, teorija akterja-mreže Bruna Latourja, vitalni materializem Jane Bennett in realizem agentov Karen Barad.

Študija dr. Lee Kuhar je sistematična in konceptualno stroga intervencija v aktualne razprave v t. i. kontinentalni filozofiji, izvirni konceptualni in interpretacijski prispevek k znanstvenemu raziskovanju vpliva Marxove misli na razvoj moderne in sodobne politične filozofije, epistemologije in kritične teorije v širšem pomenu ter intervencija v najboljšem pomenu besede: teoretski napor, ki vzpostavlja kratki stik ter skozenj prestrukturira percepcijo Marxove misli in njenega osrednjega mesta – ne samo v zgodovini materialistične misli, ampak v materializmu danes.

Tako poudarja odlike študije dr. Samo Tomšič, v svoji spremni besedi pa še dodaja: »Intervencija Lee Kuhar sledi tisti miselni liniji, ki se ne omejuje le na Marxov prispevek k ekonomiji, poantiran v njegovem razumevanju kritike, tj. analize ‘nečistosti’ ekonomske vednosti, njene prepletenosti s fantazmami, celo vraževerjem, in prestreljenosti s slepimi pegami […], temveč se osredotoča na Marxov prispevek k filozofiji, v jedru katere je poudarek na njegovi teoriji predmeta. Intervencija tako napravi nujno potreben obrat v prevladujočem poudarku na teoriji subjekta, ki je bila doslej prioriteta filozofskih, socioloških, kulturoloških in drugih branj Marxa, kot tudi marksistično usmerjenega aktivizma.«

Avtoričino podajanje snovi in razvijanje tez nista suhoparna znanstvena analiza, ki bi bila sama sebi namen. Pred seboj imamo nadvse zanimivo študijo za širok krog bralstva – pregledno študijo, ki zavrača redukcionistično branje in umeščanje Marxa in ki je hkrati izvirna intervencija. »Kdo bi si mislil, da lahko Marx in marksizem spet zvenita tako nesholastično, neortodoksno in sveže,« pravi dr. Lev Kreft v svoji recenziji knjige, kjer med drugim izpostavlja: »Ta poseg v dojemanje celote Marxovega prispevka omogoča prehod iz ontologije predmetnosti v njeno epistemologijo, ki sloni na tisti točki v družbeni strukturi, ki ne more biti upredmetena. S to potezo in na tej točki šele vstopa v analizo/kritiko razmerje med delom in kapitalom z razrednim bojem vred. S to razvito ontologijo predmetnosti se ponuja tako uvid, ki dokazuje, da možnost prevrata ni navadna donkihoterija, pa tudi uvid, ki ne pristaja na to, da obstaja oziroma je nekoč obstajal le en sam subjekt, ki lahko naskakuje kapitalske mline na veter. Ta sosledica se logično nadaljuje in zaključi v sklepnem poglavju, ki trdno in skrbno konstruira izstop iz pesimistične melanholije levice, v kolikor ta predstavlja nerazvezano napetost zavesti poraza, a tudi iz prav tako sodobne nostalgije levice za časi in dejanji pred tem porazom. Relevantnost Marxa in marksizma ne more obstati ne v eni ne v drugi varianti ‘nesrečne zavesti’.«