Ker večina ljudi ni nagnjena k tveganjem in če bi bili direktorji zaskrbljeni glede vsake sprejete poslovne odločitve, bi se veliko organov upravljanja raje odločalo za sprejemanje le varnih odločitev, kar pa bi zmanjšalo inovativnost, ustvarjalnost in dobičke podjetij. Obstaja namreč povezanost med tveganjem in zaskrbljenostjo organov upravljanja glede osebne odgovornosti v zvezi s tveganjem pri sprejemanju poslovnih odločitev. V tem smislu moramo upoštevati dejansko stanje ex ante – to pomeni, da moramo imeti pred očmi stanje, v katerem so bile poslovodeče osebe v trenutku sprejemanja odločitev, ko so bili njihovi dejanski učinki še negotovi. Upravi družbe zato pripada širok manevrski prostor delovanja – polje proste podjetniške presoje (safe harbour), saj si brez njega preprosto ni mogoče zamisliti podjetniške dejavnosti.