Interdisciplinarnost predstavljenih prispevkov in njihova aplikativnost je izrazita prednosti te monografije. Delo ni nadalje členjeno na posamezne tematske sklope, saj sta ga urednika zastavila kot svojevrsten mozaik in ne kot uvod v okoljsko humanistiko, čeprav monografija naslovi tudi nekaj teh »uvodnih« vprašanj.
Štirinajst poglavij in sedemnajst sodelujočih avtoric in avtorjev oriše religiološke, literarne, zgodovinske, pedagoške in filozofske vidike okoljskih premislekov. Delo zajema širok del spektra okoljske humanistike, a ga ne izčrpa, na kar opozarjata urednika, in s tem kliče po nadaljnjih dopolnitvah znotraj posameznih humanističnih disciplin ali interdisciplinarnega raziskovanja.